Zdravo delo od doma v času epidemije covid-19
Kako tudi doma poskrbeti, da bo delo zdravo in učinkovito.
Odpri galerijo
Nekatere raziskave, v katerih so primerjali zdravje zaposlenih, ki prihajajo na delo v pisarno, in tistih, ki delajo od doma, so ugotovile pozitivne vplive dela od doma: večjo stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi, manj stresa, ki izhaja iz odnosov v delovnem kolektivu, boljše usklajevanje družinskega in poslovnega življenja ter celo večjo stopnjo telesne aktivnosti.
Kljub naštetemu pa se je za čim več ugodnih učinkov dela od doma treba lotiti premišljeno. Trenutne okoliščine epidemije s koronavirusom od nas zahtevajo še dodatne psihične in fizične prilagoditve. Med njimi sta zelo pomembni obvladovanje tesnobe in prilagoditev urnika z drugimi člani gospodinjstva, ki sobivajo z nami in prav tako delajo, prebivajo ali se šolajo od doma, ugotavlja mag. psihologije Katarina Drev iz Zavoda za atraktivno promocijo zdravja (Zavoda ZAP).
Kako doseči, da nas ne prevzame zaskrbljenost? V situaciji, ko nas je delo od doma ujelo nepripravljene in nas navdaja negotovost, kako se bo epidemija širila, je pomembno, da se pomirimo in se še naprej čutimo sposobne vsakodnevnega delovanja.
Izogibajmo se temu, da bi vsake pol ure namesto zbranega dela iskali zadnje število na novo obolelih in se izgubljali v predolgih »odmorih« s prebiranjem vseh mogočih prispevkov na temo virusa. Raje si določimo čas, ko bomo prebrali le izbrane novice, informacije iščimo v relevantnih in strokovnih virih.
Tesnobo preženimo z ohranjanjem stikov s sodelavci in drugimi ljudmi, ki jim zaupamo in na nas delujejo pomirjujoče. Antistresno delujejo tudi različne sprostitvene tehnike. Če jih ne poznamo, je zelo koristno že preprosto osredotočanje na umirjeno dihanje. Za ozadje je na spletu na voljo veliko umirjene glasbe ali zvokov iz narave, npr. zvok dežja ali šumečega potoka. Občutki tesnobe in zaskrbljenosti so v takem času običajni, če pa je stiska zelo huda, brez sramu pokličimo katero od brezplačnih linij za pogovor in pomoč v stiski.
Za učinkovito delo moramo svoje obveznosti in pričakovanja pojasniti drugim družinskim članom, saj delo od doma pomeni delo! S tem morajo biti seznanjeni tudi otroci. Prilagodimo čas za produktivnost svojemu »bioritmu«, ko smo sposobni intenzivnega dela, in poskrbimo, da imamo takrat na razpolago za to namenjen prostor in mir.
Doktorica farmacije, CHO (chief happiness officer) in vodja projektov promocije zdravja pri delu pri Zavodu ZAP Andreja Detiček predlaga, da delo načrtujemo vnaprej in si sestavimo okviren načrt za naslednji dan in tekoči teden. Tako bomo lahko zjutraj delovni dan samo še »preleteli« in se lotili obveznosti, ob koncu dneva pa bomo bolj zadovoljni, saj bomo imeli pregled nad opravljenimi nalogami.
Da ostanemo povezani s sodelavci in zunanjim svetom, uporabimo sodobno tehnologijo, a komunikacijo časovno pametno umestimo, da nam ne bo kradla produktivnega časa. Manj pomembne telefonske klice opravimo zunaj časa največje zbranosti, bodisi na začetku, za ogrevanje, ko s sodelavci ob telefonu spijemo kavo, ali pozneje v delovnem dnevu, ko smo že opravili nekaj pomembnih stvari.
V načrtovanje delovnega dne vključimo tudi odmore za malico in druge krajše ter aktivne odmore. Za te ne bo hvaležna samo naša hrbtenica, temveč bomo zaradi njih tudi bolj učinkoviti. Miha Rojc, kineziolog pri ZAP, svetuje, da statično sedenje prekinjamo vsake pol ure, najbolje tako, da vstanemo in naredimo kratek sprehod po prostoru.
Ob tem lahko spijemo kozarec vode ali odpremo okno in v stanovanje spustimo svež zrak. Vsaj enkrat na dan naj bo odmor aktiven, ko naredimo nekaj preprostih vaj, s katerimi razbremenimo in raztegnemo obremenjene mišice ter poživimo neaktivne dele telesa. Veliko dobrega si bomo naredili s kratko izvedbo nekaterih preprostih vaj, ki smo se jih naučili že v osnovni šoli, pogosto pa nas kar samo telo sili v izvedbo spontanih gibov in pretegov, ki nam prijajo in koristijo po dolgotrajnem sedenju.
Po mnenju direktorja Zavoda ZAP, asist. Davorja Denkovskega, dr. med., specialista medicine dela, prometa in športa, nam bo zdravje služilo dlje, če tudi doma poskrbimo za čim boljšo ergonomsko ureditev delovnega mesta. Ker sedimo, je osnova stol, ki nam mora omogočati čim bolj nevtralen položaj hrbtenice, udov in sklepov. Pomemben dejavnik je tudi višina delovne površine.
Podlahti morajo biti nanjo položene tako, da so ramena, ko tipkamo po tipkovnici, sproščena. Naslednji zelo pomemben dejavnik je položaj zaslona, ki mora biti ustrezno oddaljen od nas, z zgornjim robom v višini oči (pogled naj bo usmerjen rahlo navzdol) in po možnosti postavljen pravokotno na vir svetlobe (npr. okno), da oči dodatno ne utrujamo. Sedenje poskušajmo vsake toliko zamenjati za stoječi položaj, npr. z računalnikom na omarici ali z dvigom pisalne mize, če je nastavljiva po višini.
Z upoštevanjem naštetih priporočil bomo zagotovo naredili korak v smeri bolj zdravega in produktivnega dela od doma, ki je lahko tudi v trenutnih razmerah učinkovito in zadovoljujoče. Več koristnih nasvetov lahko najdete na facebook straneh Zavoda ZAP.
1. Ne iščite informacij o novem številu okuženih z virusom.
2. Naredite selekcijo informacij; najbolje bo imeti pri roki dobre zgodbe, ki vas posrkajo in oddaljijo od neugodnih okoliščin.
3. Tesnobo preženite z ohranjanjem stikov s sodelavci in drugimi ljudmi, ki na vas delujejo pomirjujoče.
4. Izvajajte sprostitvene tehnike.
5. Dihajte. Umirjeno, globoko. Skozi nos.
6. Poslušajte umirjeno glasbo, npr. zvok dežja ali šumečega potoka.
7. Delo načrtujte vnaprej. Tako boste lahko zjutraj delovni dan samo še »preleteli« in se lotili obveznosti, ob koncu dneva pa boste bolj zadovoljni.
8. V načrtovanje delovnega dne vključite tudi odmore za malico in druge krajše ter aktivne odmore.
9. Sedenje prekinjajte vsake pol ure, najbolje tako, da vstanete in naredite kratek sprehod po prostoru. Ob tem lahko spijete kozarec vode ali odprete okno in v stanovanje spustite svež zrak.
Zavod ZAP spada med vodilne slovenske organizacije s področja načrtovanja in izvajanja ukrepov za krepitev zdravja zaposlenih.
Kljub naštetemu pa se je za čim več ugodnih učinkov dela od doma treba lotiti premišljeno. Trenutne okoliščine epidemije s koronavirusom od nas zahtevajo še dodatne psihične in fizične prilagoditve. Med njimi sta zelo pomembni obvladovanje tesnobe in prilagoditev urnika z drugimi člani gospodinjstva, ki sobivajo z nami in prav tako delajo, prebivajo ali se šolajo od doma, ugotavlja mag. psihologije Katarina Drev iz Zavoda za atraktivno promocijo zdravja (Zavoda ZAP).
Doma duševno zdravi
Kako doseči, da nas ne prevzame zaskrbljenost? V situaciji, ko nas je delo od doma ujelo nepripravljene in nas navdaja negotovost, kako se bo epidemija širila, je pomembno, da se pomirimo in se še naprej čutimo sposobne vsakodnevnega delovanja.Izogibajmo se temu, da bi vsake pol ure namesto zbranega dela iskali zadnje število na novo obolelih in se izgubljali v predolgih »odmorih« s prebiranjem vseh mogočih prispevkov na temo virusa. Raje si določimo čas, ko bomo prebrali le izbrane novice, informacije iščimo v relevantnih in strokovnih virih.
Tesnobo preženimo z ohranjanjem stikov s sodelavci in drugimi ljudmi, ki jim zaupamo in na nas delujejo pomirjujoče. Antistresno delujejo tudi različne sprostitvene tehnike. Če jih ne poznamo, je zelo koristno že preprosto osredotočanje na umirjeno dihanje. Za ozadje je na spletu na voljo veliko umirjene glasbe ali zvokov iz narave, npr. zvok dežja ali šumečega potoka. Občutki tesnobe in zaskrbljenosti so v takem času običajni, če pa je stiska zelo huda, brez sramu pokličimo katero od brezplačnih linij za pogovor in pomoč v stiski.
Učinkovito delo od doma
Za učinkovito delo moramo svoje obveznosti in pričakovanja pojasniti drugim družinskim članom, saj delo od doma pomeni delo! S tem morajo biti seznanjeni tudi otroci. Prilagodimo čas za produktivnost svojemu »bioritmu«, ko smo sposobni intenzivnega dela, in poskrbimo, da imamo takrat na razpolago za to namenjen prostor in mir.Doktorica farmacije, CHO (chief happiness officer) in vodja projektov promocije zdravja pri delu pri Zavodu ZAP Andreja Detiček predlaga, da delo načrtujemo vnaprej in si sestavimo okviren načrt za naslednji dan in tekoči teden. Tako bomo lahko zjutraj delovni dan samo še »preleteli« in se lotili obveznosti, ob koncu dneva pa bomo bolj zadovoljni, saj bomo imeli pregled nad opravljenimi nalogami.
Da ostanemo povezani s sodelavci in zunanjim svetom, uporabimo sodobno tehnologijo, a komunikacijo časovno pametno umestimo, da nam ne bo kradla produktivnega časa. Manj pomembne telefonske klice opravimo zunaj časa največje zbranosti, bodisi na začetku, za ogrevanje, ko s sodelavci ob telefonu spijemo kavo, ali pozneje v delovnem dnevu, ko smo že opravili nekaj pomembnih stvari.
Odmori za regeneracijo
V načrtovanje delovnega dne vključimo tudi odmore za malico in druge krajše ter aktivne odmore. Za te ne bo hvaležna samo naša hrbtenica, temveč bomo zaradi njih tudi bolj učinkoviti. Miha Rojc, kineziolog pri ZAP, svetuje, da statično sedenje prekinjamo vsake pol ure, najbolje tako, da vstanemo in naredimo kratek sprehod po prostoru.Ob tem lahko spijemo kozarec vode ali odpremo okno in v stanovanje spustimo svež zrak. Vsaj enkrat na dan naj bo odmor aktiven, ko naredimo nekaj preprostih vaj, s katerimi razbremenimo in raztegnemo obremenjene mišice ter poživimo neaktivne dele telesa. Veliko dobrega si bomo naredili s kratko izvedbo nekaterih preprostih vaj, ki smo se jih naučili že v osnovni šoli, pogosto pa nas kar samo telo sili v izvedbo spontanih gibov in pretegov, ki nam prijajo in koristijo po dolgotrajnem sedenju.
Zdrava drža
Po mnenju direktorja Zavoda ZAP, asist. Davorja Denkovskega, dr. med., specialista medicine dela, prometa in športa, nam bo zdravje služilo dlje, če tudi doma poskrbimo za čim boljšo ergonomsko ureditev delovnega mesta. Ker sedimo, je osnova stol, ki nam mora omogočati čim bolj nevtralen položaj hrbtenice, udov in sklepov. Pomemben dejavnik je tudi višina delovne površine.Podlahti morajo biti nanjo položene tako, da so ramena, ko tipkamo po tipkovnici, sproščena. Naslednji zelo pomemben dejavnik je položaj zaslona, ki mora biti ustrezno oddaljen od nas, z zgornjim robom v višini oči (pogled naj bo usmerjen rahlo navzdol) in po možnosti postavljen pravokotno na vir svetlobe (npr. okno), da oči dodatno ne utrujamo. Sedenje poskušajmo vsake toliko zamenjati za stoječi položaj, npr. z računalnikom na omarici ali z dvigom pisalne mize, če je nastavljiva po višini.
Z upoštevanjem naštetih priporočil bomo zagotovo naredili korak v smeri bolj zdravega in produktivnega dela od doma, ki je lahko tudi v trenutnih razmerah učinkovito in zadovoljujoče. Več koristnih nasvetov lahko najdete na facebook straneh Zavoda ZAP.
1. Ne iščite informacij o novem številu okuženih z virusom.
2. Naredite selekcijo informacij; najbolje bo imeti pri roki dobre zgodbe, ki vas posrkajo in oddaljijo od neugodnih okoliščin.
3. Tesnobo preženite z ohranjanjem stikov s sodelavci in drugimi ljudmi, ki na vas delujejo pomirjujoče.
4. Izvajajte sprostitvene tehnike.
5. Dihajte. Umirjeno, globoko. Skozi nos.
6. Poslušajte umirjeno glasbo, npr. zvok dežja ali šumečega potoka.
7. Delo načrtujte vnaprej. Tako boste lahko zjutraj delovni dan samo še »preleteli« in se lotili obveznosti, ob koncu dneva pa boste bolj zadovoljni.
8. V načrtovanje delovnega dne vključite tudi odmore za malico in druge krajše ter aktivne odmore.
9. Sedenje prekinjajte vsake pol ure, najbolje tako, da vstanete in naredite kratek sprehod po prostoru. Ob tem lahko spijete kozarec vode ali odprete okno in v stanovanje spustite svež zrak.
Zavod ZAP spada med vodilne slovenske organizacije s področja načrtovanja in izvajanja ukrepov za krepitev zdravja zaposlenih.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.