Za kulturo v Ljubljani letno 27 milijonov evrov

Tujce in Slovence, ki se mudijo v prestolnici, zanimajo različni dogodki. Ustavljajo se v turističnem informacijskem centru na Adamič-Lundrovem nabrežju in Slovenskem turističnem informacijskem centru na Krekovem trgu ter sprašujejo po informacijah o kulturnih dogodkih in ustanovah, pravi Nina Kosin, vodja odnosov z javnostmi pri Turizmu Ljubljana.

Na vprašanje, ali je med tujci veliko kulturnih turistov, odgovarja, da je »kultura širok pojem, ki zajema tudi arhitekturo in kulinariko. Sleherni gost torej doživi vsaj del kulturnega utripa v prestolnici, res pa je, da motiv prihoda ni nujno kulturni vzgib«. Si pa želijo s strategijo in privlačnimi turističnimi produkti ta segment povečati. Želijo si, da bi se več obiskovalcev odločilo obiskati prestolnico zaradi pestre kulturne ponudbe. Nenazadnje je Ljubljana z več kot 14.000 dogodki, od tega več kot 1000 brezplačnimi prireditvami na prostem, med obiskovalci znana kot živahno mesto. Kulturnih dogodkov se zaradi bližine v največji meri udeležujejo obiskovalci iz bližnjih držav. Na posebne dogodke prihajajo Švicarji in Nemci, Američane privlačijo predvsem jazz festivali, prav tako so kakovostnim kulturnim vsebinam naklonjeni ruski in izraelski obiskovalci, zato tudi agencije svoje aranžmaje uskladijo s kulturnim dogajanjem, pojasnjuje Kosinova.


 

Za kulturo 11 odstotkov mestnega proračuna

V Ljubljani sta najbolj priljubljena festivala v produkciji Mestne občine Ljubljana (MOL) Junij v Ljubljani, ki je letos zabeležil več kot 20.000 obiskovalcev, in Festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, za katerega so letos razdelili 15.200 vstopnic. »Namen obeh – vstop na vse prireditve v njunem okviru je brezplačen – je med drugim promoviranje kakovostne umetniške ustvarjalnosti in povečevanje dostopnosti kulturnih vsebin širokemu krogu občinstva,« pojasnjujejo na Molu.

Tudi na Molu poudarjajo, da so »učinki kulturnih prireditev multiplikativni in jih ne moremo zreducirati zgolj na finančni izkupiček«. Področju kulture v Mestni občini Ljubljana namenjajo povprečno 27 milijonov evrov letno, kar je okoli 11 odstotkov mestnega proračuna; 20 milijonov evrov mestnim javnim zavodom; tri milijone evrov nevladnim organizacijam za sofinanciranje programov in projektov; štiri milijone evrov pa za vzdrževanje in prenovo kulturne dediščine, postavljanje in vzdrževanje spomenikov, urejanje vojnih grobišč, delovanje galerijske dejavnosti v MOL, ljubiteljske kulturne dejavnosti, programe za mlade in podobno. V okviru Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje turističnih prireditev na javnih površinah v Mol pa je za leto 2019 Turizem Ljubljana za sofinanciranje kulturnih prireditev in festivalov namenil 112.750 evrov. Kljub temu turisti danes večinoma prihajajo k nam zaradi kulinarike. V raziskavi o potrošnji prostočasnih turistov, ki jo je Turizem Ljubljana leta 2016 opravil z agencijo Valicon, leta 2018 pa z agencijo Ninamedia in v kateri so spraševali o namenu obiska Ljubljane, je leta 2018 kar 62,9 odstotka vprašanih kot motiv prihoda v Ljubljano navedlo hrano, pijačo in lokalne specialitete. Leta 2016 je ta delež znašal 39 odstotkov.
 

Živahno na Ljubljanskem gradu

Pa na Ljubljanski grad se množično odpravljajo. Lani so na Ljubljanskem gradu, tako MOL, na kulturno-umetniškem področju – v okviru glasbenega, likovno-galerijskega, izobraževalnega, uprizoritvenega programa ter tradicionalnih dogodkov – izvedli 298 prireditev. Osrednja tematika sta bila zmaj in razstava Zmaj vseh zmajev, ki si jo je v dobrih osmih mesecih ogledalo več kot 150.000 obiskovalcev. »Glede na številne brezplačne dogodke (zlasti številne razstave skozi vse leto) je ocenjeno, da se je v lanskem letu naših prireditev udeležilo več kot 370.000 obiskovalcev, kar uvršča Ljubljanski grad med živahna kulturna središča prestolnice,« pravijo pri Javnem zavodu Ljubljanski grad.
​