Z glasbo po turiste in nad velike sosede

Kavkaška dežela, ki po marsičem spominja na Slovenijo, je tudi podobno odvisna od turizma kot Slovenija. V Gruziji ta gospodarska dejavnost ustvari okoli 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, pri nas pa okoli 12,5 odstotka. Potem ko so lani dosegli rekorden turistični obisk, si letos v Gruziji obetajo še boljših statistik.

Raznovrstnost naravnih atrakcij od obale Črnega morja do kavkaških vrhov, ki segajo več kot pet tisoč metrov visoko, skupaj z izvrstno kulinariko in edinstvenimi vini so formula, ki je lani v državo s 3,7 milijona prebivalcev pritegnila več kot šest milijonov obiskovalcev. Velika večina gostov še vedno prihaja iz sosednjih držav, med njimi je zelo veliko bogatih turistov iz z nafto in plinom bogatega Azerbajdžana ter velikih sosed Turčije in Rusije.

Na prizorišče vodi 500 metrov dolg most za pešce čez izliv reke Enguri v Črno morje. Most, ki je dolgo bil najdaljši most za pešce v Evropi, med festivalom postane svetlobna atrakcija

Naravne lepote, podnebje, vino in kulinarika po dostopnih cenah so do zdaj vedno delovali kot učinkovit recept za privabljanje gostov, v zadnjih nekaj letih pa poskušajo v Gruziji svojo turistično ponudbo še dodatno popestriti in jo približati mladim. En takih poskusov, ki ga izdatno podpira tudi država, je festival elektronske glasbe Gem fest. Festival, ki se bo letos začel sredi julija in bo trajal kar ves mesec, pripravljajo že tretje leto zapored. Skupaj z nekaj zanesenjaki ga je zasnoval nekdanji dolgoletni direktor nacionalne turistične organizacije Giorgi Sigua, ki mu številni v Gruziji pripisujejo zasluge za sedanjo podobo turizma v državi. »Prvi Gem fest je trajal deset dni, drugi pet dni, letošnji pa bo trajal ves mesec, računamo na vsaj sto tisoč obiskovalcev in verjamemo, da v petih letih lahko dosežemo milijon obiskovalcev,« pravi Hayk Asriyants, pionir armenske start-up scene in ustanovitelj družbe Startup Armenia, ki so ga prireditelji najeli, da jim pomaga pri organizaciji tega velikanskega dogodka.

Glede na potek predprodaje so organizatorji samozavestni in menijo, da cilj sto tisoč prodanih vstopnic ni nedosegljiv, saj so do sredine maja prodali več vstopnic, kot je bilo skupaj vseh obiskovalcev na prvih dveh izvedbah Gem festa, ki ju je v preteklih dveh letih skupaj obiskalo 40.000 udeležencev.

Širijo medkulturni dialog ...

Ker daleč naokoli ni takega velikega festivala, se v mali kraj Anaklia na črnomorski obali, tik ob meji z Abhazijo, stečejo množice iz sosednjih Rusije, Turčije, Armenije in Azerbajdžana. Ker je z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki na gruzijska letališča mogoče priti za zmerno ceno vozovnic, je med obiskovalci seveda tudi veliko gostov iz Madžarske in okoliških držav ter iz Nemčije in drugih sosednjih držav, za katere berlinsko letališče ni predaleč. »V času, ko se ljudje po svetu vse bolj preštevajo po nacionalni pripadnosti, smo lahko ponosni, da v dveh letih nismo imeli niti enega incidenta. Ljudi z vsega sveta zberejo in pritegnejo glasba, ples in zabava. V tako pozitivnem ozračju tudi mi prispevamo svoj mali delež k miru in razumevanju v regiji,« pravi Ekaterina Sigua, ki sodeluje pri organizaciji festivala.

Veliko obiskovalcev festivala prihaja iz Irana, to se zdi nenavadno, a ni, saj mladi iz te države, kjer vladajo stroga islamska pravila, naravnost hrepenijo po zabavi, kakršno si lahko privoščijo njihovi vrstniki na Zahodu. »Iranci in Iranke so v resnici veliki veseljaki, ko se osvobodijo spon strogih pravil svoje družbe. Gotovo so zelo velika popestritev našega festivala in veseli smo, da jim to lahko omogočimo,« pravi Sigua.

ni podpisa

...in malo dražijo okupatorje

Anaklia je zadnji gruzijski kraj tik ob meji z Abhazijo, v katerem se široka reka Enguri po 213 kilometrih z visokega Kavkaza izteče v Črno morje. Do prizorišča festivala je mogoče priti čez reko po 500 metrov dolgem mostu za pešce, ki je dolgo veljal za najdaljšega med mostovi za pešce v Evropi. Prizorišče festivala je na okoli 20 hektarih in sega neposredno do tako imenovanega nevtralnega območja med Gruzijo in Abhazijo, predelom Gruzije, ki je po krvavem konfliktu pred osmimi leti z dodatno rusko pomočjo razglasil neodvisnost od Gruzije. Ruski vpliv nad tem ozemljem, kjer živijo rojaki in sodržavljani, zavedni Gruzijci razumejo kot okupacijo. Vsi Abhazijci, ki bodo na prizorišče festivala prišli čez bližnji mejni prehod, bodo imeli brezplačen vstop na festival. »Seveda se bo glasba slišala tudi čez mejo in prav je, da slišijo, kako se znamo zabavati, in seveda so vsi toplo vabljeni, da se pridejo zabavat v ozračju ljubezni in miru,« pove Asriyants.

ni podpisa

Velika naložba, kaj pa izkupiček?

Prireditelji priznavajo, da brez dodatne pomoči sponzorjev in predvsem brez pomoči države tako velikega festivala z nastopajočimi globalnega formata ne bi zmogli. Med pomembnejšimi sponzorji bodo tobačne tovarne in proizvajalci alkoholnih pijač, oglaševanje teh v Gruziji namreč (še) ni prepovedano. Država pa poleg dela sredstev za izvedbo festivala zelo veliko pomaga s promocijsko kampanjo, ki jo plačajo iz proračuna nacionalne turistične organizacije. Celo predsednik gruzijske vlade Giorgi Kvirikashvili je pred letošnjo izvedbo Gem festa dejal, da ima ta festival možnost, da postane pomembno gonilo regionalnega razvoja.

»Glede na imena nastopajočih didžejev bo festival stal zelo veliko, gotovo več kot deset milijonov dolarjev. Močno dvomim, da ob tako poceni vstopnicah prireditelji zaslužijo več, kot bodo znašali stroški celotnega dogodka,« ocenjuje izraelski glasbeni kritik, soorganizator glasbenih dogodkov v rodnem Izraelu in glasbenik Jonathan Sharoni.

Čeprav bodo prireditelji najbrž res ustvarili izgubo, so že do zdaj zaradi festivala postavili tako veliko turistične infrastrukture v kraju, kjer nekoč ni bilo ničesar, da so lokalnemu prebivalstvu dali podlago za delo in zaslužek s turizmom. Zdaj ko so hoteli in osnovna turistična infrastruktura postavljeni, lokalne oblasti in podjetniki upravičeno pričakujejo goste tudi zunaj časa festivala. »Vse, kar je povezano s s festivalom je poslovno gotovo smiselno in ima velikanski potencial, ali jim bo uspelo ta potencial spremeniti v resen denar, bo pokazal čas. Gotovo pa tako dobrega festivala za tako malo denarja še zelo dolgo ne bo nikjer v bližini,« je prepričan Sharoni.

TRETJE OKO: Vladimir Boisa, poslovnež, nekdanji košarkar

Za posel z Gruzijo si vzemite čas

Gruzijca Vladimirja Boiso v Sloveniji poznamo kot nekdanjega košarkarja Olimpije, Postojne in Slovana, v Gruziji pa je priljubljen in znan kot podpredsednik nacionalne košarkarske zveze. Navdušen ljubiteljski vinar je svoj hobi pred tremi leti spremenil v posel, zdaj 35-letnik na svojih vinogradih v Gruziji po osem tisoč let stari metodi pridela okoli pet tisoč steklenic vina na leto. »Imam 15 ali 16 amfor in do zdaj mi gre kar dobro, moji izdelki niso najcenejši, ker vino in brandy točim v steklenice iz Steklarne Hrastnik, ki so bistveno dražje od steklenic iz, denimo, Armenije, a prav se mi je zdelo v mojem izdelku povezati Slovenijo in Gruzijo, kupci poleg kakovosti cenijo tudi to,« pravi Boisa.

Po njegovi oceni je za sodelovanje med poslovneži dveh držav zelo veliko priložnosti, Slovenija je v marsikateri panogi precej pred Gruzijo in tja lahko prodamo marsikaj. »Na številnih področjih, od športa, energetike, prenove energetskih objektov in nekoč v prihodnosti, ko bo v državo prišel tudi evropski denar, bo priložnost tudi za energetsko prenovo stavb, priložnosti je res veliko, le oči je treba odpreti,« pravi Boisa. Njegov nasvet podjetnikom, ki razmišljajo o prodoru na ta trg: »Vzeti si je treba čas in temeljito spoznati trg. Enkrat ali dvakrat iti v Gruzijo za nekaj dni ne bo dovolj, treba je dobro spoznati ljudi, s katerimi boste imeli tam opravka. Dober lokalni partner je zelo pomemben,« svetuje Boisa.