Kako so se samoizolirali Japonci

Kot poroča BBC, je bilo še desetletje nazaj Japoncem tako nerodno, da bi bili v šoli ali na delovnem mestu opaženi, da jedo sami, da so obrok raje pojedli kar na sanitarijah. V zadnjih letih se je pogled na take situacije zelo spremenil. Pred dvema letoma je v Tokiu svoja vrata odprl lokal Hitori, ki je namenjen ljudem, ki pridejo pijačo popit zgolj v lastni družbi. Nekateri se v tem lokalu držijo bolj zase, spet drugi pa navezujejo stike z drugimi, ki so prav tako prišli sami.
 

»Ohitorisama« – preživeti čas v svoji družbi ne glede na mnenje drugih

Ni pa to edini primer storitve, ki se ponuja Japoncem, ki si želijo čas preživeti v lastni družbi. Prebivalci lahko čas s sabo preživijo na s tovrstno tematiko obarvanih potovanjih, večerjah ali se na tak način udeležujejo dogodkov v sklopu nočnega življenja. Izoblikoval se je celo izraz »ohitorisama«, ki označuje gibanje ljudi, ki se odločijo čas preživeti v lastni družbi in jim je vseeno, kaj si o tem mislijo drugi.


Tudi po samostojnih karaokah je čedalje več povpraševanja. Karaoke so kot način preživljanja prostega časa na Japonskem zelo priljubljene. V te namene se da rezervirati različno velike prostore glede na število ljudi, ki nameravajo večer preživeti na tak način. V zadnjem času se je povpraševanje po karaokah za eno osebo drastično povečalo in tako predstavlja že 30 do 40 odstotkov vseh strank.

Spremembe na področju solo dejavnosti pa niso prisotne zgolj na Japonskem. Tovrstni trend je v porastu tudi v številnih drugih državah po svetu. Številni zvezdniki brez zadržkov objavljajo fotografije, ko se samostojno udeležujejo koncertov, potovanj in drugih aktivnosti. Pri tem običajno dopišejo, da uživajo v času, ki ga preživijo v svoji lastni družbi.

Pritiski na neporočene posameznike brez otrok se z leti zmanjšujejo

Vseeno je ta trend za japonsko kulturo nekoliko nenavaden. Po besedah Motoko Matsushita, višje svetovalke, ki na raziskovalnem inštitutu Nomura v Tokiu preučuje pojav »ohitorisamo«, se na Japonskem zaradi majhnosti države tradicionalno osredotočajo na bivanje v medsebojni harmoniji.

Po njenem mnenju to v veliki meri vpliva na pritisk, ki ga lahko čuti oseba, ki se nekaterih dejavnosti namesto v družbi loteva sama. Svoje pa je k temu pripomogla tudi uporaba družbenih omrežij, ki skrbijo za hitro širjenje informacij.

Pritiski so, kot pravi Matsushita, povezani tudi z družbenimi vzorci, ki narekujejo, da se mora pri določenih letih vsak poročiti in imeti otroke. Prav zato naj bi bilo pojavljanje v ednini označeno kot manj sprejemljivo. K sreči, pravi, se tudi tovrstna prepričanja v zadnjih letih spreminjajo.

Motoko Matsushita kot dokaz navaja raziskavo, ki je bila opravljena med letoma 2015 in 2018. V njej je sodelovalo 10.000 ljudi. Ugotovljeno je bilo, da imajo Japonci v zadnjem času bolj odprt odnos do neodvisnosti. Manjši delež ljudi meni, da so poroka in otroci obvezen del življenja.