Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Tomaž Subotič

Delničarji so v sredo sprejeli sklep, da se bo družba razdelila na dva dela – na novo podjetje Unitur se bo prenesla turistična dejavnost (vanjo sodijo Terme Zreče in Rogla, skorajda v celoti Uniorjev je sicer tudi RTC Krvavec, ki deluje kot samostojna enota). Na Unitur naj bi Unior prenesel za več kot 70 milijonov evrov premoženja, večinoma gre za nepremičnine. Skupaj z njimi bo Unitur dobil 15 milijonov evrov bančnih posojil in okoli 16 milijonov evrov obveznosti do Uniorja in dobaviteljev. Ta delitev je sicer razburila zaposlene, toda lastniki so jo na sredini skupščini podprli.

Unior je na znamenitem seznamu 15 državnih podjetij za prodajo. Si upate napovedati, čigav bo čez pet let?

Nimam steklene krogle in tega seveda ne morem napovedati. Vsekakor pa je to zanimiva investicijska priložnost.

Kaj vam pomeni avtomobil?

Prevozno sredstvo od točke A do točke B. Hkrati je zame svojevrsten fenomen. V avtomobilsko industrijo smo namreč kot skupina vključeni tudi mi. Neverjetno, a resnično: avtomobilska industrija in s tem avtomobil sta za Slovenijo pomembnejša kot marsikateri proizvod, o katerih mediji največkrat poročate. Naši slovenski kupci, KLS, Marolt, TBP, Sumer, Unior in drugi, so pomembni dobavitelji večine vodilnih evropskih in svetovnih proizvajalcev. Torej so nacionalni šampioni.

Zakaj svojega novega bentleyja ne vozite po slovenskih cestah?

Nočem se izpostavljati zaradi znamke avtomobila, ker so tovrstni avtomobili v Sloveniji zelo redki. Ne čutim te potrebe. Bentleyja bentaygo imam, podobno kot sem imel prej bentleyja GT: izključno zaradi navdušenja nad tehnologijo motorjev in dizajnom. Za dnevno uporabo sem zelo zadovoljen z audijem ali mercedesom.

Kdaj se sploh popeljete z njim?

Običajno ob koncu tedna, ko grem po vnuka, ki prav tako živi v Pragi, ali ko se peljem za svojo dušo.

Kakšen je vaš jutranji ritual?

Vedno in povsod enak – ob 6.15 kavica v pisarni ali doma ali na dopustu. Ne zajtrkujem, razen v hotelih.

To poletje smo vas lovili med rodnim Celjem, Prago in Karigadorjem, kjer imate vikend. Ste med tistimi Slovenci, ki so skušali vplivati na ministra Erjavca, da bi preprečil betonizacijo zaliva v tem kraju?

Nikakor ne. Če sem kdaj želel na kaj vplivati, je bilo to povezano z gospodarsko diplomacijo. V bistvu sem v svojih kolumnah na pomen gospodarske diplomacije prvi opozarjal že pred desetletji.

V delnicah slovenskih podjetij imate menda naloženih več milijonov evrov. V katerih ste največji delničar?

Samega sebe jemljem kot delničarja aktivista. Moja teorija je vedno enaka: tisti, ki imamo vložen svoj denar, smo večinoma odgovornejši in bolj kritični pri oceni poslovanja družb. Večkrat poudarim tole: če Barcelona proda Messija ali odide sam, to ni več enaka Barcelona z enako tržno vrednostjo. Predsedniki uprav posameznih delniških družb zase prevečkrat mislijo, da so nenadomestljivi. Pa je ravno obratno. Ponavadi so po zamenjavi težko zaposljivi, Messija pa bi si, kot vemo, želel vsak. Trenutno sem največji individualni lastnik v Uniorju, DP Železarju in tretji največji v Telekomu. Še prej sem bil največji individualni vlagatelj v Etolu, Pivovarni Laško, mislim, da tudi v Gorenju, v NKBM, kjer sem doživel izbris. Delničarstvo zahteva odgovornost, znanje in aktivne lastnike.

Uroš Hočevar

Katero delnico ste kupili kot prvo?

Prve delnice sem kupil v tujini leta 1999, in sicer družb Oracle, Wienerberger, Fram, v Sloveniji pa delnici Gorenja in Etola, do katerih sem prišel s certifikati.

Katera je vaša najpogostejša oblika rekreacije, koliko časa ji namenite?

Najpogosteje se rekreiram s hitro hojo, v povprečju prehodim deset kilometrov na dan, enkrat na teden so na vrsti golf, uteži in tenis, pozimi smučanje. Za miselno rekreacijo pa prisegam na šah. Navsezadnje sem predsednik Šahovske zveze Slovenije.

Katero blagovno znamko največkrat nosite?

Nisem odvisen od nobene.

Od koga se poslovite, ko greste spat?

Od vseh, ki jih imam rad.

Kaj je zadnja stvar, ki jo storite pred spanjem?

Berem kakšno knjigo, najraje Fredericka Forsytha ali Jamesa Pattersona.

Ste razočarani nad tem, kam je slovenska politika pripeljala državo? Primerjajte jo s Češko, kjer ste poslovno dejavni.

Nikakor nisem razočaran. Slovenija je še vedno po večini kazalcev krepko pred drugimi vzhodnoevropskimi državami. Družbene razlike so manjše kot drugje, stopnja varnosti je večja, da ne govorim o naravnih lepotah in ekologiji. Tisti, ki komentirajo, da so nas posamezne vzhodnoevropske države prehitele, svetujem, naj se zapeljejo 50 kilometrov iz glavnih mest teh držav in bodo lažje ocenjevali realnost. Je pa res, da bi z odgovornejšimi upravljavci države danes lahko bili bližje najrazvitejšim v EU. Vračanje Slovenije na Balkan, predvsem v politiki, ne prispeva k večji konkurenčnosti in napredku Slovenije. Vedno se moraš primerjati z boljšimi. Če sem torej nad čim razočaran, sem nad tem, da imamo v politiki še vedno populiste, ki so vse življenje le proračunski porabniki. Namesto da bi bili odgovorni upravljavci, ustvarjalci in vizionarji, ostajajo pri populizmu, saj jim zgolj to omogoča politično preživetje. In to je slabo za našo lepo Slovenijo.