Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Tomáš Sedláček

Češki ekonomist Tomáš Sedláček, avtor knjižne uspešnice Ekonomija dobrega in zla, malce spominja na svetlolaso različico Slavoja Žižka. Njegova filozofska obravnava gospodarske strukture zahodnega sveta na bralce naredi globok vtis, njegova živahna prezenca pa stali še tako hladnega borznega posrednika. Pravi, da so njegova edina stalnica neprestane spremembe.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

»Ves svet je moj dom, hoteli moja pisarna in vsi ljudje so moji prijatelji,« pove Sedláček, potem ko se označi za sodobnega nomada. Spat hodi pozno, saj večere namenja poglobljenim debatam o aktualnih dogodkih. O njih najraje klepeta z umetniki, filozofi in tehničnimi strokovnjaki, saj ima druženja z ekonomisti in finančniki že čez dan dovolj. Njegova primarna funkcija je namreč vodilni makroekonomski strateg pri Češki nacionalni banki, lahko pa se pohvali, da je bil pri rosnih 24 letih svetovalec takratnega češkega predsednika Václava Havla.

Kdaj se zjutraj zbujate in kakšni so vaši jutranji rituali?

Zbujam se zelo različno, saj ne maram rutine. Si pa še v postelji privoščim prebiranje novic in zanimivih zgodb na pametnem mobilniku – spremljam medije, kot so The Economist, BBC, The Financial Times ipd. Pri tem poslušam glasbo skupin The White Stripes, Midnight Oil, U2, sem tudi veliki oboževalec Nicka Cava in PJ Harvey. Priznam, redno berem politično propagando, lažne novice in druge nesmisle, da si ostrim logiko in sem bolj pozoren pri dojemanju resničnega dogajanja.

Kako preživljate večere in kdaj hodite spat?

Spat hodim okoli tretje ure zjutraj. Večere namenjam druženju s prijatelji, po deseti uri zvečer imam čas tudi za intervjuje in poslovne sestanke. Čez dan opravim svoje obveznosti, kasneje se posvetim sinu, in ko zaspi, se začne moje družabno življenje.

Kaj vam v življenju daje navdih, energijo in kako ostajate disciplinirani?

Energijo mi dajejo prav dolgi večerji s prijatelji in drugimi zanimivimi ljudmi. Doma velikokrat organiziram nekakšne seminarje, na katere povabim od deset do petnajst ljudi in debatiramo do jutra. Nit pogovora se plete okoli aktualnih dogodkov, politike, filozofije, zadnje čase smo velikokrat diskutirali o umetni inteligenci in robotih. Različna mnenja in novo znanje me navdihujejo. Nove informacije dobim prav tako iz podkastov ali poučnih internetnih oddaj. Trenutno spremljam matematične lekcije Alberta Einsteina na spletni strani youtube.

Leon Vidic
Leon Vidic

S katerimi vedami povezujete ekonomijo in zakaj?

Ekonomijo povezujem s filozofijo, zgodovino, mitologijo, religijo, sociologijo in pop kulturo. Vede med seboj niso ločene. To je počel tudi oče ekonomije Adam Smith, ki je bil predvsem filozof. Skoraj dvajset let, preden je napisal Bogastvo narodov, je izdal Teorijo moralnih občutkov. Denar ni papir, ampak sporazum in simbol. Filozofijo najdemo v vseh ekonomskih pojmih, tudi v obrestnih merah, ki so v obratnem sorazmerju odvisne od zaupanja. Pri aktualnem dogajanju v gospodarstvu se vedno obračam v preteklost in tam iščem odgovore. Ekonomija je kot kulturni fenomen zelo povezana z družbo in njenimi vrednotami.

Kako vidite EU čez deset let?

V Evropi se pretaka sveža kri. Dokaz tega je dogajanje na političnem parketu, ki je popolnoma drugačno kot v ZDA. Donald Trump ni »trumpiziral« Evrope in to me navdaja z optimizmom. Bal sem se, da bo po njegovi zmagi pot EU šla navzdol, a zgodil se je nasproten učinek. Na področjih ekologije, filozofije, socialnih pravic, demokracije, odprtosti in človečnosti smo še vedno nepremagljivi. To smo dali človeštvu mi, zato smo odgovorni za širjenje teh vrednot v svet. Evropejci bomo po mojem mnenju čez deset let še bolj povezani in še bolj trdno verjeli v zgoraj naštete vrednote. Trumpove nebuloze le utrjujejo že stare, skoraj samoumevne evropske vrednote, ki jih bomo še bolj zavzeto branili.

Kaj je vaša asociacija na brexit?

Prva beseda, ki mi pade na pamet, je neumnost. Uničili so evropsko prijateljstvo zaradi nekaj malenkosti, ki jim niso ugajale. Mislim, da se Britanci niso zavedali, za kaj so glasovali, stavim, da so mislili, da se bodo z izstopom iz EU rešili tujcev, ki jim gredo tako v nos. Seveda so se motili. Zelo mi je žal, saj se mi zdi, da po tej odločitvi Velika Britanija ne bo več dobrodošla v Evropski uniji. Bili so del nje, in preden bodo znova, bo preteklo še dosti vode. Zamenjale se bodo najmanj tri generacije. Takrat se bo to vseevropsko združenje imenovalo drugače kot danes, kar pomeni, da se bo v tem scenariju sprva zgodil razpad sedanjega sistema EU.

Več iz rubrike