Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Tanja Kavran, Društvo za marketing Slovenije
Univerzitetna diplomirana ekonomistka ima več kot dvajsetletne izkušnje na področju marketinga in vodenja, svojo pot je že kot študentka začela v tržnih raziskavah. Prvo desetletje svoje kariere je delovala v podjetju Gral-Iteo, nato je delala kot vodja marketinga v podjetju Unichem ter se kasneje posvečala samostojnim projektom.
Odpri galerijo
Zadnjih 14 let kot izvršna direktorica vodi Društvo za marketing Slovenije, ki si prizadeva za razvoj marketinške stroke, rast podjetij in družbe kot celote. Osebno pa se Tanja trudi, da je vsak dan malo boljši človek kot včeraj.
Dneve začenjam zelo zgodaj, običajno precej pred šesto, ko je svet še zelo umirjen, in prva jutranja stvar je vedno zajtrk. Če je le mogoče, sledi jutranji tek ali skok na bližnji hrib, da sem doma še pred pol osmo, ko hiša že oživi. Drugače pa v miru preberem časopis in naredim načrt za tisti dan.
Delovnih ur je veliko, največkrat preveč, se pa v zadnjem času poskušam disciplinirati in približati dolgoročnemu cilju, to je enomestni številki. Sem na dobri poti, saj poskušam bolj modro izkoristiti čas, obenem pa imam fantastično ekipo, ki je vedno bolj samostojna.
Nimam tipičnega delovnika, še najmanj časa preživim v pisarni. Zjutraj pogledam elektronsko pošto in odgovorim nanjo, dopoldnevi so običajno namenjeni strateškemu razmišljanju, načrtovanju in sestankom, vmes ves čas poteka usklajevanje z ekipo, popoldnevi pa so večinoma zapolnjeni z dogodki, ki jih na leto organiziramo že več kot 60, med njimi dve večji konferenci – ravno v teh dneh se pripravljamo na Slovensko marketinško konferenco konec maja v Portorožu.
Odgovornost je ena od vrednot, ki se je držim tako v osebnem kot poslovnem življenju, izjemno jo cenim tudi pri drugih. Zavedanje, da vsak posameznik in vsako podjetje z zgledom vplivata na družbo in skupno dobro vseh, pa bo v prihodnosti ključno. Zanimivo je opazovati, kako so najmlajše generacije vse bolj občutljive na to, kakšno sled za seboj puščajo podjetja, in kako to vpliva na njihov način življenja.
Še vedno velja pravilo, da sredstva za zagon dobijo le najboljši, kar pa je v vedno večji konkurenci in poplavi dobrih idej seveda težje. Po mojem osebnem mnenju je na voljo vedno več denarja in ne manj. Tudi načinov, kako pridobiti denar, je ogromno. Menim, da je človeški kapital še večji izziv od finančnega.
Pri izgubi zaupanja je tako kot pri skali, ki se skotali z vrha hriba – v nekaj sekundah je na dnu, potrebuješ pa veliko časa in truda, da to skalo spet potisneš na vrh. In tu spet pomagajo iskrenost, preglednost informacij in prevzem odgovornosti.
Ne, instant rešitve me prej odbijajo, ne verjamem v hitre recepte in uspeh v petih korakih. Verjamem pa v uspeh kot rezultat dobro pripravljene strategije, trdega dela in vztrajnosti. Tudi v marketingu je seveda ogromno obljub uspeha čez noč in hitrih rešitev, a gre pri tem za kratkoročne rešitve s kratkim rokom trajanja. Tek na dolge proge je vedno težji, odločitev za rast zahteva več časa in razmisleka, prinaša pa uspeh na dolgi rok. Naše društvo si prizadeva za to, da je marketing trdno vpet v poslovno strategijo podjetja ter da je gonilo rasti in dobrih poslovnih rezultatov. Taka podjetja dosegajo marketinško odličnost. Tega pa nikakor ni mogoče dosegati z instant rešitvami in triki, ki obljubljajo uspeh čez noč.
Moje osebno načelo je iskrenost. Pri svojem delu moraš biti v prvi vrsti iskren do sebe, sodelavcev, strank. Pri izgubi zaupanja je tako kot pri skali, ki se skotali z vrha hriba – v nekaj sekundah je na dnu, potrebuješ pa veliko časa in truda, da to skalo spet potisneš na vrh. In tu spet pomagajo iskrenost, preglednost informacij in prevzem odgovornosti. V takem primeru je delovanje v smeri skupnega dobrega, kjer pridobijo vsi udeleženci, zmagovalna kombinacija. Tudi v marketinški stroki se trudimo postavljati zglede: da podjetja rastejo, a na pravi način.
Vsaka kriza ima poražence in zmagovalce, zato se potrošnja tudi v krizi ne ustavi. Pregovor pravi: »Nimam dovolj denarja, da bi kupoval poceni.« V času pomanjkanja si ljudje velikokrat privoščijo manj, a zato raje bolj kakovostno. Luksuzne znamke pa običajno obljubljajo prav to.
Zavzetost je zame najpomembnejši dejavnik uspešne ekipe. Zavzet posameznik je predan skupnemu cilju, je učinkovitejši, pripravljen se je dodatno potruditi in se zaveda, koliko prispeva k skupnemu uspehu. Zavzetost ekipe se kaže v nadpovprečnih rezultatih organizacij, tako v mehkih kazalnikih kot tudi pri poslovni uspešnosti.
Poskušam slediti soncu. V hribih. Na osmici na Krasu. Na družinskem izletu. Pri gojenju čilija. Spomladi veliko časa preživim na vrtu, postala sem resna vrtnarka in izjemno uživam v tem.
Kako začenjate jutra?
Dneve začenjam zelo zgodaj, običajno precej pred šesto, ko je svet še zelo umirjen, in prva jutranja stvar je vedno zajtrk. Če je le mogoče, sledi jutranji tek ali skok na bližnji hrib, da sem doma še pred pol osmo, ko hiša že oživi. Drugače pa v miru preberem časopis in naredim načrt za tisti dan.
Koliko ur na dan delate?
Delovnih ur je veliko, največkrat preveč, se pa v zadnjem času poskušam disciplinirati in približati dolgoročnemu cilju, to je enomestni številki. Sem na dobri poti, saj poskušam bolj modro izkoristiti čas, obenem pa imam fantastično ekipo, ki je vedno bolj samostojna.
Kako je videti vaš tipičen delovnik?
Nimam tipičnega delovnika, še najmanj časa preživim v pisarni. Zjutraj pogledam elektronsko pošto in odgovorim nanjo, dopoldnevi so običajno namenjeni strateškemu razmišljanju, načrtovanju in sestankom, vmes ves čas poteka usklajevanje z ekipo, popoldnevi pa so večinoma zapolnjeni z dogodki, ki jih na leto organiziramo že več kot 60, med njimi dve večji konferenci – ravno v teh dneh se pripravljamo na Slovensko marketinško konferenco konec maja v Portorožu.
Tudi letos organiziramo izbor Delovih podjetniških zvezd, katerega rdeča nit sta odgovornost in pravičnost podjetij do družbe. Kakšno je vaše mnenje o poslovnih modelih prihodnosti, ki delajo za skupni boljši jutri?
Odgovornost je ena od vrednot, ki se je držim tako v osebnem kot poslovnem življenju, izjemno jo cenim tudi pri drugih. Zavedanje, da vsak posameznik in vsako podjetje z zgledom vplivata na družbo in skupno dobro vseh, pa bo v prihodnosti ključno. Zanimivo je opazovati, kako so najmlajše generacije vse bolj občutljive na to, kakšno sled za seboj puščajo podjetja, in kako to vpliva na njihov način življenja.
Velika težava pri snovanju novih modelov je tudi dostop do kapitala; ta igra izjemno vlogo pri razvitosti družbe in vpliva na družbeno neenakost. Kako se podjetja spopadajo s pomanjkanjem in pridobivanjem kapitala pri nas?
Še vedno velja pravilo, da sredstva za zagon dobijo le najboljši, kar pa je v vedno večji konkurenci in poplavi dobrih idej seveda težje. Po mojem osebnem mnenju je na voljo vedno več denarja in ne manj. Tudi načinov, kako pridobiti denar, je ogromno. Menim, da je človeški kapital še večji izziv od finančnega.
Ko sva pri uspehu ... Kako gledate na vzpon trenda motivacijskih knjig in marketinških gurujev? Vas je kakšen posebej navdušil?
Pri izgubi zaupanja je tako kot pri skali, ki se skotali z vrha hriba – v nekaj sekundah je na dnu, potrebuješ pa veliko časa in truda, da to skalo spet potisneš na vrh. In tu spet pomagajo iskrenost, preglednost informacij in prevzem odgovornosti.
Ne, instant rešitve me prej odbijajo, ne verjamem v hitre recepte in uspeh v petih korakih. Verjamem pa v uspeh kot rezultat dobro pripravljene strategije, trdega dela in vztrajnosti. Tudi v marketingu je seveda ogromno obljub uspeha čez noč in hitrih rešitev, a gre pri tem za kratkoročne rešitve s kratkim rokom trajanja. Tek na dolge proge je vedno težji, odločitev za rast zahteva več časa in razmisleka, prinaša pa uspeh na dolgi rok. Naše društvo si prizadeva za to, da je marketing trdno vpet v poslovno strategijo podjetja ter da je gonilo rasti in dobrih poslovnih rezultatov. Taka podjetja dosegajo marketinško odličnost. Tega pa nikakor ni mogoče dosegati z instant rešitvami in triki, ki obljubljajo uspeh čez noč.
Kot izvršna direktorica Društva za marketing Slovenije nam zaupajte nasvet, ki bo prav prišel mnogim podjetjem. Ko podjetje enkrat izgubi zaupanje javnosti, je še kaj upanja zanj? Kako na novo pridobiti zaupanje, ko je enkrat ime že omadeževano?
Moje osebno načelo je iskrenost. Pri svojem delu moraš biti v prvi vrsti iskren do sebe, sodelavcev, strank. Pri izgubi zaupanja je tako kot pri skali, ki se skotali z vrha hriba – v nekaj sekundah je na dnu, potrebuješ pa veliko časa in truda, da to skalo spet potisneš na vrh. In tu spet pomagajo iskrenost, preglednost informacij in prevzem odgovornosti. V takem primeru je delovanje v smeri skupnega dobrega, kjer pridobijo vsi udeleženci, zmagovalna kombinacija. Tudi v marketinški stroki se trudimo postavljati zglede: da podjetja rastejo, a na pravi način.
Glede na to, da se veliko govori o novi prihajajoči krizi, me zanima, zakaj tudi med krizo (in po krizi) prodaja luksuznih znamk narašča?
Vsaka kriza ima poražence in zmagovalce, zato se potrošnja tudi v krizi ne ustavi. Pregovor pravi: »Nimam dovolj denarja, da bi kupoval poceni.« V času pomanjkanja si ljudje velikokrat privoščijo manj, a zato raje bolj kakovostno. Luksuzne znamke pa običajno obljubljajo prav to.
Kako pa sta povezana zavzetost zaposlenih in uspešnost podjetja?
Zavzetost je zame najpomembnejši dejavnik uspešne ekipe. Zavzet posameznik je predan skupnemu cilju, je učinkovitejši, pripravljen se je dodatno potruditi in se zaveda, koliko prispeva k skupnemu uspehu. Zavzetost ekipe se kaže v nadpovprečnih rezultatih organizacij, tako v mehkih kazalnikih kot tudi pri poslovni uspešnosti.
Kje preživljate proste konce tedna?
Poskušam slediti soncu. V hribih. Na osmici na Krasu. Na družinskem izletu. Pri gojenju čilija. Spomladi veliko časa preživim na vrtu, postala sem resna vrtnarka in izjemno uživam v tem.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.