Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Simon Popek, programski direktor filmskega festivala Liffe

Ker se zaveda, da zahtevnejšim gledalcem udoben sedež in sveže kokice niso dovolj, si na leto ogleda okoli 700 filmov, od katerih kasneje naredi jagodni izbor filmov, da obiskovalci festivala o njih razmišljajo še dolgo po ogledu.

Kako začenjate jutra?

Včasih sem zjutraj odprl časopis, danes prižgem tablični računalnik in preberem sveže novice. Preverim tudi twitter, ki najbolj natančno sporoči, kaj se je dogajalo ponoči na drugi strani oceana, spijem jutranjo kavo in odidem v službo. Na festivalih so jutra precej drugačna – vse jutranje rituale opravim na hitro in se udeležim jutranjih filmskih projekcij okoli osme, devete ure zjutraj.

Kako drugačen je vaš delovnik novembra v času Liffa v primerjavi z drugimi meseci?

Ko festival steče, se moji dnevi že deloma umirijo, saj so bolj kot jaz v ospredju tehnična ekipa ali festivalski gostje. Priprave na Liffe so zelo intenzivne, zame sta september in oktober precej zahtevna meseca. Po beneškem filmskem festivalu končujem program, oblikujem urnik, s sodelavkami zaključujemo katalog. Potem je tu še tiskovna konferenca, tesno sodelovanje z mediji, različni pritiski zaradi časovnih okvirov. Na samem festivalu sem sicer navzoč ves čas, a tam opravljam manj stresno delo – ukvarjam se z gosti, pokrovitelji, ustvarjalci ipd.

Koliko filmov na leto pogledate?

V prostem času rad gledam filmske klasike, postopoma se posvečam tudi serijam. Na letni ravni pogledam okoli 700 filmov, več kot dve tretjini od njih zaradi službenih obveznosti, na tujih festivalih si jih ogledam tudi po pet ali šest na dan.

Kako izbirate filme za festival?

Pogledati je treba štirikrat več filmov, kot jih dejansko uvrstimo v program. Izbiramo jih sami, pri tem pa mi služijo filmski festivali v Benetkah, Cannesu, Berlinu, Rotterdamu ipd. Ti predstavljajo mojo »predselekcijo«. Tovrstni dogodki mi pomagajo pri približno polovici filmov, drugo polovico poiščem, pogledam in izberem sam.

Jure Eržen

Kaj mislite o Netflixu?

Lani je Netflix prvič vstopil s svojim filmom na festival v Cannesu, letos pa je že zmagal na beneškem s filmom Roma. V produkcijo vlagajo ogromno denarja, privabljajo zveneča imena in delajo čedalje boljše filme. Ubrali so inteligentno pot za samopromocijo. Izberejo si pomemben A-festival, ta jim da medijsko pozornost in prestižni značaj, zato predvidevam, da bodo že letos ciljali tudi na oskarje. Danes so največji igralec na filmskem parketu. Žal mi je, da ti filmi ne bodo distribuirani v evropskih kinematografih, le na Netflixu. Moje vabilo k sodelovanju so vljudno zavrnili, po vsej verjetnosti smo zanje premajhen in nezanimiv trg.

Smo Slovenci filmoljubi?

Pri nas sta dve struji gledalcev, tisti, ki so zavestno nehali zahajati v kinematografe in doma gledajo serije, ter zapriseženi gledalci kvalitetnih vsebin, ki ob dobrih slovenskih ustvarjalcih, igralcih, festivalih, filmskih dogodkih po različnih krajih delajo slovensko filmsko kulturo živahno. Imamo zanimivo festivalsko sceno, ne moremo pa se postaviti ob bok Hrvaški, kjer ima tako rekoč vsaka vas svoj filmski festival.

Vaš najljubši film?

Zakaj na Liffe? Ker gledalcem ponujamo piko na i, to je poleg vse druge filmske infrastrukture komunikacija z ustvarjalci.

Všeč so mi klasični filmi. Včasih sem na to vprašanje odgovoril, da sta mi najljubša filma Dotik zla (Orson Welles) in Rdeči krog (Jean-Pierre Melville), ampak roko na srce, ne morem se odločiti za najljubšega. Žal mi pogosto primanjkuje časa za ponovni ogled najljubših filmov.

Petek zvečer – doma na kavču ali v mestu s prijatelji?

V petek zvečer najraje v miru berem doma na kavču, v soboto pa s prijatelji igramo nogomet in si nato privoščimo pivo.

Kje dopustujete?

Zelo tipično. Poleti na obali, pozimi na smučanju.

Zakaj priporočate ogled filmov na Liffu, in ne doma oziroma v kinu kasneje?

Ker gledalcem ponujamo piko na i, to je poleg vse druge filmske infrastrukture komunikacijo z ustvarjalci. Smisel festivala je tudi ta, da občinstvo sliši drugo stran, kako je potekalo snemanje, kakšni so pomeni v filmu. Po projekcijah v dvorani potekajo pogovori, okrogle mize, na katerih sodelujejo ljudje iz sveta filma, od režiserjev, producentov, igralcev, kritikov, tehnikov ipd. Gledalec ima tako nekaj več od predstave.