Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Simon Kardum, direktor Kina Šiška

Ker verjame, da bodo slovenski politiki slej ko prej dognali, da je umetnost tudi gospodarska dejavnost, skrbi, da bo le-ta v prihodnje še bolj dostopna celotnemu prebivalstvu. Morda mu to uspe v tretjem mandatu, za katerega bo po vsej verjetnosti kandidiral po izteku tokratnega. Odločevalcem predlaga, da Slovenijo razglasijo za prvo umetniško državo na svetu.

Kaj bi počeli danes, če ne bi vodili največjega urbanega centra v Sloveniji?

Težko vprašanje. Letos se bom moral odločiti, ali napovem kandidaturo še za tretji mandat ali ne. Če ne bom tu, bom kljub temu delal v kulturi, še raje umetnosti. Še nikoli nisem bil generalni direktor RTV Slovenija recimo ali minister za umetnost, ti dve vlogi se mi zdita kar zanimivi (smeh).

Kultura ni le razvedrilo in strošek, ampak tudi generator gospodarskega razvoja. Kako bi lahko odločevalci s pomočjo kulture polnili državne blagajne, umetniki pa dosegli višjo finančno podporo?

Za tako stanje bi moral poskrbeti predvsem minister za kulturo, saj on postavlja zakonske okvire, odgovorna pa je seveda tudi vlada. Odločevalska kasta za zdaj zapisane misli ne zna niti doumeti, kaj šele artikulirati. Vsak evro vložen v kreativno industrijo se večkratno obrne. Kulturno-kreativni sektor po ocenah v Sloveniji generira eno milijardo in šesto milijonov bruto prometa na letni ravni. Na letni ravni na prireditvah, ki jih produciramo v Kinu Šiška (več kot 300 na leto), imamo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Tu so še dnevni obiskovalci kavarne in galerije, ki pomembno prispevajo k izvajanju našega programa. Če ima institucija dobro ekipo, prave pristope in če ustvarja kakovostne vsebine, se da doseči marsikaj.

Te vsebine pa lahko stanejo tudi veliko denarja. Tega se dobro zaveda ljubljanski župan, mestna občina je tudi naša ustanoviteljica, večinska lastnica in financerka. G. Janković razume, da tudi javni sektor ni nikakršen strošek, ampak je vedno samo dobiček, pod pogojem seveda, da nudi javne storitve na dovolj visoki ravni. Preprosto, splača se vsem: vlaganje v ustvarjalne sektorje in kulturni turizem je nujnost. Enačba velja tako za gospodarstvo, kot za nevladni in javni sektor. Ljubljana recimo vloži več kot 11 odstotkov mestnega proračuna v kulturo, minister za kulturo pa po drugi strani napoveduje, da bo vsa slovenska kultura »prilezla« do magične številke 200 milijonov na letni ravni šele leta 2025. Trenutno je državna podpora pičlih 1,67 proračuna. Z njegovim premislekom je nekaj zelo narobe. Trdim, da tako nazadnjaške kulturne politike v Sloveniji sploh še nismo imeli. Vrača nas daleč nazaj, v 19. stoletje. V čas čitalništva. Zgledujmo se raje po Baltih in Skandinavcih.

Mavric Pivk

Kaj lahko pričakujemo od Kina Šiška v prihodnosti?

Počasi ustvarjamo novo strategijo, saj aktualna velja do 2020. Veliko je seveda odvisno od pričakovanj javnosti in odločevalcev. Želim si, da bi kmalu parkirišče pred zgradbo spremenili v trg, kot je nekoč že bil in bi problem parkiranja rešili s podzemno garažo. Simbolno smo z raznimi poslikavami že »prevzeli« sosednjo zgradbo, nekdanjo Občino Šiško, ki jo naseljujejo naši partnerji z neodvisne scene. Moja ekipa si želi veliko več, predvsem, da bi po prenovi to postal logistični in kulturni center, namenjen ne le pisarnam in nekaj galerijam, temveč tudi prenočiščem, rezidencam, studiem in ateljejem. V kletnih prostorih bi bil idealen klubski prostor. Slika umetniške republike Šiška bi bila s temi pridobitvami tako rekoč popolna.

Kakšne odnose imate kot zavod s sponzorji in pokrovitelji?

Zelo dobre. Imamo precej razpršene vire financiranja. Ljubljana, evropske institucije, država, sponzorji, donatorji, partnerji, medijski pokrovitelji in seveda, na prvem mestu- zvesto občinstvo. Hkrati nam finančno predvsem v naših mednarodnih prizadevanjih pomagajo različna zastopništva – od ambasad in inštitutov. Zelo pomemben vir dohodka sta naša blagajna in kavarna.

Kakšno glasbo poslušate?

Poslušam raznovrstno glasbo, izvzeta sta goveja in turbo - folk. V večini pa se vse vrti okoli rocka in popa. Pred kratkim sem se recimo spominjal obletnice smrti glasbene legende- Davida Bowieja.

Tri knjige po vašem izboru?

Alan Ford. Alan Ford. Alan Ford.

Kako so videti vaši prosti konci tedna?

Živim na Notranjskem, med hribi in zvermi. Vikende, ko le lahko, preživljam doma. Počivam, vrtnarim, se sprehajam, berem, kidam, kurim in uživam tišino.

Katere izzive si želite premagati v prihodnosti?

Tako kot so Črnogorci razglasili njihovo državo za prvo ekološko republiko na svetu, si želim, da bi Slovenijo razglasili za prvo umetniško državo na svetu. To bi pomenilo tudi politično zavezo v podporo umetnosti. Ministrstvo bi hkrati morali preimenovati in reorganizirati v Ministrstvo za umetnost. Ljubljana naj postane Evropska prestolnica kulture, država naj ustanovi samostojno fondacijo za sistematično podporo izvoza slovenske umetnosti, Kino Šiška naj še naprej dobiva mednarodna in domača priznanja, naš festival MENT Ljubljana, ki se je ravnokar končal, je za lanskoletno izdajo dobil tituli za najboljši manjši in najboljši klubski festival v Evropi. Take stvari me delajo ponosnega. Osebno pa se poigravam z mislijo na to, da bi v prihodnosti spet postal bolj pišoč človek.

Zakaj bi neko podjetje investiralo v vas?

Zato, ker smo v devetih letih delovanja postali mednarodno prepoznavno središče umetniške tvornosti in seveda zato, ker smo postali tudi stičišče lokalnega in mednarodnega občinstva. To, da se pri nas rojevajo in realizirajo prebojne zamisli, je naše vodilo že od samega začetka. Sicer pa: prosvetljenih direktorjev, ki se tudi osebno izpostavljajo, imamo v Sloveniji zelo malo. Niso vsi Janez Škrabec. Običajno so že od mladih nog okuženi s kreativnostjo in jo zato tudi finančno podpirajo. Prepričan seveda sem, da bi država lahko bistveno bolje poskrbela za dodatne davčne in podobne vzpodbude. Mecenov s takimi administrativnimi ukrepi seveda še ne bomo zmogli izumljati, se bo pa bistveno povečalo število sponzorjev in donatorjev in obseg tovrstnih vlaganj.

Kako gledate na dejstvo, da so ob včerajšnjem Prešernovem dnevu vse kulturne institucije zastonj odprle vrata obiskovalcem?

Ja, lepo, kolikor niso tudi same praznovale. Mi smo recimo gostili zaključek festivala za otroke Bobri. To ni edina taka priložnost, ko dogodki postanejo dostopni vsem prebivalcem. In vendar, če je tovrstna dostopnost priporočljiva nekajkrat na leto, to še ne pomeni, da je umetnost zastonj. Umetnost stane in umetniki in vsi, ki se ukvarjajo z njo, morajo biti za svoje delo tudi primerno plačani. Tudi vi.