Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Rok Barbič, predsednik uprave Stilles

Kaja Kovič
Rok Barbic, Stilles. FOTO Arhiv GZS

Prvi mož Stillesa je marca letos prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ker je iz podjetja ustvaril enega najpomembnejših igralcev v srednjeevropski regiji na področju celovitega interiernega opremljanja.

Od ustanovitve dalje je Stilles izvedel več kot 1100 projektov doma in po svetu, prisotni pa so bili v več kot 30 državah. Zase trdi, da mu največjo nagrado predstavlja, ko vidi sodelavce, ki so ponosni na ekipo, na opravljeno delo, na končano vzorčno sobo ali hotel. V prostem času rad posluša glasbo, spremlja hokej, rad pa stopi tudi za štedilnik.


Kaj so prve stvari, ki jih naredite, ko se zbudite?

Najprej prižgem radio. Pri zajtrku je že prižgan prenosni računalnik in hiter pregled elektronskih sporočil, ki so prišla ponoči. Delamo namreč na projektih, ki se izvajajo v zelo različnih časovnih pasovih.


Vaš najljubši zajtrk?

File pečene postrvi, pečeno jajce in drobnjak ter dober espresso.


Kako je videti vaš tipičen delovni dan?

Če sem v Sloveniji, odidem na delo v Sevnico ob 7.30. Nato ogromno interne interakcije s sodelavci, saj stremim k temu, da dajem tempo in ton našim internim procesom. Naša fleksibilnost in hitrost sta ključni pri učinkovitosti. Vmes pa še sestanki s kupci in dobavitelji. Z delom v povprečju končam ob 18.00, nato pot domov v Dolenjske Toplice.
V tujini na leto preživim približno tretjino časa. Tu je vse odvisno od tipa službene poti. Po navadi se v tujini delovnik zaključi še kasneje, z večerjo s kupci ali sodelavci, kjer se poskušamo dogovoriti glede kar največ potrebnih aktualnih zadev.

image
Arriott Luxury Collection Hotel Tbilisi FOTO Arhiv Stilles


V Sloveniji hotelov skorajda ne opremljate. Kako to?

Imamo težave z akvizicijo hotelov, ki so v posredni državni lasti. Prav tako v Sloveniji še ni priznan model izvedbe, ki ga zagovarjajo naši kupci na Zahodu. Pri slednjih se dogovorimo za izvedbo zaključnih gradbeniških del in kompletnega interierja. Na ta način zagotovimo krajše izvedbene čase in boljšo kvaliteto, saj v celoti nadziramo proces. Naročnik lahko tako hitreje začne z izkoriščanjem hotela. V Sloveniji pa bi seveda vse razdrobili, tako da že na začetku ni prav nič pregledno. Sicer smo letos sodelovali pri obnovi hotela Lev v Ljubljani, trenutno pa izvajamo razvojne aktivnosti za izvedbo večjega projekta, ki ga trenutno še ne morem razkriti.


Vaši naročniki so pretežno hoteli s petimi zvezdicami renomiranih hotelskih franšiz, denimo Hyatt, Kempinski, Ritz, Sheraton, Marriott, nazadnje pa ste sodelovali pri hotelu Grand Park Hotel Rovinj, za katerega se sliši, da je eden izmed bolj prestižnih hotelov v Evropi. Kako komentirate delo ter hotel v Rovinju?


Upam, da bo v slovenskem turizmu čim prej prišlo do premika, ko bodo hotele, ki so v posredni lasti države, kupile ali prevzele v upravljanje mednarodno afirmirane hotelske franšize in poskrbele za obnovo one, ne pa država, kot se govori.

To je bil najkompleksnejši projekt za nas doslej. Objekt ima 40.000 m2; obvladovali smo les, kamen, kovino, steklo, tekstile, kompozite. Vrednost del je bila za nas skoraj deset milijonov EUR. Sodelovali smo z eminentno dizajnersko hišo Lissoni iz Milana, s čimer se lahko pohvalijo le redki. Projekt smo končali v roku in v zadovoljstvo kupca. Najzahtevnejši je bil prav gotovo razvojni del. Ker so dizajn pripravljali v času, ko smo že izvajali projekt, je bilo potrebno ogromno naporov pri pripravi kompletne tehnične dokumentacije in pri koordinaciji vseh naših kooperantov in dobaviteljev. Sicer se trenutno ukvarjamo s projektoma, ki sta še kompleksnejša. Gre za hotela Marriott Luxury Collection v Tbilisiju in v Budimpešti.


Kako gledate na naraščajoči turizem v Sloveniji? Ali to pomeni novo priložnost za vas?


image
GZS podelitev nagrad najboljšim gospodarstvenikom 2019 FOTO Barbara Reya

Upam, da bo v slovenskem turizmu čim prej prišlo do strukturnega premika, ko bodo hotele, ki so v posredni lasti države, kupile ali pa vsaj prevzele v upravljanje mednarodno afirmirane hotelske franšize. In za obnovo morajo potem poskrbeti slednje, ne pa država, kot se govori. Edino tak pristop bo učinkovit in bo dolgoročno zagotavljal razvoj hotelskega turizma, s tem pa seveda tudi priložnost za Stilles. Le-ta je na področju opremljanja hotelov trenutno praktično stoodstotni izvoznik.


Če bi imeli čarobno palčko, za kateri projekt, opravljen v preteklosti, bi si omislili sodelovanje?

Če imate v mislih, kaj bi spremenil na projektih v preteklosti, potem lahko postrežem z odgovorom, da bi poskrbel, da bi bila prioriteta naših inženirjev usmerjena v ustvarjanje tehničnih rešitev z istočasno ustrezno ekonomiko. Žal smo bili v preteklosti prevečkrat zelo dobri pri tehnični izvedbi, na primeren obračun predvsem dodatnih rešitev pa smo žal prepogosto pozabili.


Kateri življenjski nauk boste predali svojim otrokom?

Ne gre za to, ali vas bodo (zopet) podrli, temveč za to, ali boste (zopet) vstali. (Vince Lombardi)


Kam se odpravljate letos na dopust?

Otok Lastovo na Hrvaškem.
Več iz rubrike