Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Miha Šalehar, radijski voditelj

Duh česa je? »Duh mehčalca – ta še najbolj pooseblja bolečino našega časa. Ko se vsi depresivni in pretirano zadišavljeni v soboto zbašemo v BTC, misleč, da je to vse, za kar smo ustvarjeni,« odvrne Šalehar.

Kakšen je vaš jutranji ritual?

Uf, preveč jih je. Včasih obstajam že ob petih in si razgibavam gleženj, hrbet, kaj preberem ali napišem, včasih pripravim zajtrk, večkrat odpravim potomce v šolo ali vrtec. Ni rutine. Kadar imam mačka, poležim do osmih. Včasih grem na turo s kolesom, včasih v gozd.

Ste eden tistih, ki rečejo, da imajo sanjsko zaposlitev?

Nikdar ne rečem, da imam sanjsko zaposlitev, ker ne verjamem v koncept službe in služenja, sem pa hvaležen, da mi ni treba za to, da lahko plačam vsebino hladilnika, početi kaj mnogo bolj tečnega. Še vedno pa kot alkimist zlato iščem tisto, od česar bi lahko živel, ne da bi imel pri tem občutek, da delam. No, da delam za druge pravzaprav.

Ste strasten downhiller, igrate baskitaro … Kako sedite pri miru v studiu?

Nisem downhiller, sem le nekdo, ki se najraje pelje navzdol po hribu s kolesom, navzgor pa z motorjem. Kitare nisem držal v rokah petnajst let. Če pa vprašanje meri v to, da sem hiperaktiven, zna biti, da je to res. Težko sem pri miru. Še v studiu migam z vsemi šestimi. Pravzaprav sem pri miru samo, kadar sem na piru. Na kavču pa lahko ležim zgolj in samo, kadar imam mačka.

Vaše oddaje, s Toplovodom na čelu, so kultne. Imate nabrušen um in okreten jezik. Ne preseneča, da imate številne oboževalce oziroma oboževalke. Vam to godi?

Včasih, ko sem imel manj samozavesti, sem najbrž potreboval več take potrditve. Lažni skromnež v meni se bo zlagal, da mi pozornost ne godi. Vsi si radi hranimo ego, predvsem pa tisti, ki smo poklicni nastopači. Sta pa pozornost in prepoznavnost nekaj, kar pride v paketu s poklicem, torej se je s tem treba naučiti živeti. Slutim pa, da bi mentalno zdrav človek zlahka živel brez tega. Ker sem na poti do ozdravitve, to lahko pomeni, da bom boljši v tem, kar počnem, ali pa da je čas za nove izzive.

Kaj bi delali, če ne bi bili na radijski voditelj?

Pojma nimam. Še pred študijem sem delal v orodjarni, tankal avtobuse, pekel čevapčiče. Ker znam vgrajevati okna, postavljati montažne stene in obnavljati hidravlične sklopke za motor, se mi zdi, da bi lahko počel karkoli. Nikdar pa nisem imel nekih visokoletečih ciljev. No, pa sem se spet zlagal: v srednji šoli sem hotel postati pilot, a mi ni uspelo.

Ko premišljujete o tem, kam se vrti naš svet, ali menite, da se naša družba pogovarja o pravih temah. Si postavlja prava vprašanja?

Ne, in to je naš ključni problem. Govorimo o tem, kar nam vsilijo, in ne premišljujemo več naše bivanjske paradigme. Pasivno čakamo, da nam nekdo ponudi novo aplikacijo za življenje.

Kaj vas najbolj moti v družbi?

Vedno manj, ker sem na poti spoznanja, da je soditi drugim brez smisla in haska. Kar me hkrati dela tudi vedno manj kompetentnega komentatorja družbe, saj je tovrstne motivacije čedalje manj.

Kaj je vaša potrošniška šibka točka? Katere razvade vam polepšajo dan?

Imam čudovite in manj čudovite razvade. Čike in pire bo treba še bolj regulirati, medtem ko s številom enoslednih vozil za v gozd nimam težav (smeh).

S kom ob petkih najraje iščete notranji »pir«?

S svojo ljubeznijo in prijatelji, ki pa jih nima smisla naštevat, saj jih rumeno čtivo ne pokriva.

Stane Jeršič

Kaj pa glasba, kaj poslušate?

Vse, kar me ne moti.

Pa nogomet, ga spremljate? S kom ga najraje gledate?

Nogometa ne spremljam in zavidam vsem, ki jih zanima, saj jim na tedenski ravni prinaša neskončne ure lepega.

Za katere tri knjige bi rekli, da so »must read«?

Za nobene.

Kako najraje preživljate poletni dopust?

Spuščajoč se iz gozdov proti rekam.

Če bi se lahko vrnili v preteklost, kaj bi spremenili?

Šel bi deset tisoč let nazaj v začetek kmetijske revolucije in bi modelu, ki se je prvi spomnil, da bi gojil samo krompir, da bi ga potem izmenjeval za pšenico in zasužil, rekel, naj še enkrat premisli, če se mu zdi to dobra ideja.

Iz katere svoje napake ste se največ naučili?

Kljub temu da sem ena sama napaka, še ni bilo tako močne, da bi me korenito izučila. Mogoče je pa v tem moja moč (smeh).