Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Matej Podobnik, PR direktor CEE & Nordic pri Huaweiju

Kakšno je življenje na Poljskem? Se vam kdaj kolca po Sloveniji?

Pogrešam Slovenijo, sorodnike in bližnje prijatelje. V tujini se nikoli ne moreš počutiti tako domače kot v rojstni državi. Na Poljskem ninaših staršev, niti naših dolgoletnih prijateljev,. Pogrešam tudi slovensko naravo, predvsem gore, Poljska je namreč zelo ravna. Res pa je, da življenje v Varšavi ni slabo. Daleč od tega. Država se razvija, omogoča veliko poslovnih priložnosti, veliko časa preživim z družino, imajo dobro urejeno infrastrukturo, mogoče se je tudi zabavati in prosti čas preživljati v zelenih parkih in ob jezerih.

Imajo Poljaki kakšne nenavadne navade?

Presenetilo me je, kako preživljajo sobotne večere. Tudi odrasli jih namenjajo zabavi. »Gremo pit,« se sliši tudi med starejšimi. Radi pijejo vodko, ki jo pred tem postavijo za nekaj ur v zamrzovalnik, da se ne čuti, kako je močna, saj ne zapeče. Ven ne gredo le moški, po barih je mogoče videti tudi veliko žensk s pollitrskim pivom v roki, česar nisem bil ravno vajen. Nekatere si vanj umešajo sadni sirup, ki pivo rožnato obarva in mu doda sladek priokus. Ob prihodu se mi je zdelo nenavadno tudi to, da ima veliko ljudi za svoje otroke najeto varuško, zelo veliko pa je tudi varušk za pse in mačke. Najprej se mi je zdelo varstvo hišnih ljubljenčkov malce smešno, zdaj pa ima tako varuško tudi naša družina, kadar gremo na kako potovanje.

Kako ste sploh dobili službo v tako velikem in pomembnem podjetju, kot je Huawei?

Že zelo mlad sem delal v oglaševalski industriji, ukvarjal sem se tudi z mediji in produkcijo. Nekega dne sem opazil oglas za marketinško delo v podjetju P & G, se prijavil, opravil vse teste in razgovore ter tam začel delati. Kasneje sem pričel voditi tudi korporativni piar v Sloveniji, nato pa z družino odšel v Varšavo, kjer sem sodeloval s mnogimi poslovnimi partnerji. Pozneje sem se posvetil produktnemu piarju in podobno, v tako velikem podjetju namreč radi malo kolobarijo. Naučil sem se pripravljati strategije in nato prešel tudi na globalne projekte. Na različnih funkcijah sem se naučil različnih pogledov, veščin in kompetenc, kar sem skrbno zapisoval na omrežje LinkedIn. Prek njega so me kontaktirali iz podjetja Huawei, ko so iskali nekoga, ki bi jim pomagal pri grajenju ugleda blagovne znamke – tako produkta kot celotne skupine.

Kako je mogoče, da je to podjetje tako zraslo, z deset na 75 milijard dolarjev prihodkov v šestih letih?

Po podatkih iz leta 2016, Huawei dnevno vlaga v raziskave in razvoj okoli 30 milijonov dolarjev in tu se po mojem mnenju skriva pot do uspeha. Podjetje je zelo dobro zasnovano, mislim, da je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo ta preboj zgodil. Ko sem izvedel, kakšne raziskave tam opravljajo, kaj se dogaja v njihovih laboratorijih, in ko so mi predstavili svoje inovacije, sem Huaweijev telefon sprejel skoraj za svojega otroka. Popolnoma so me prevzeli s svojimi dognanji in do uporabnika prijaznimi funkcijami. Moja naloga je, da jim pri tem pomagam, da se znamka zasidra v srca uporabnikom, kot se je meni.

Matic Kremžar

Kakšna so vaša jutra na Poljskem?

Naša jutra se začenjajo zelo zgodaj, pred šesto uro. Najprej pozajtrkujemo in potem imamo veliko časa zase, za družino, pogovor in zabavo. Oddaljenost od bližjih sorodnikov in prijateljev pomeni, da več časa preživljam z ženo in otrokoma.

Kakšno glasbo poslušate?

Najraje poslušam varšavski radio, ki se imenuje Melo radio in predvaja zelo nežno glasbo. Sem oboževalec Leonarda Cohena, všeč mi je ameriška glasba iz sedemdesetih let. Ta glasba me umirja, rad jo poslušam tudi med delom, razmišljanjem.

Bi se kdaj preselili še dlje, na Kitajsko, kjer je sedež podjetja?

Vedno sem bil zelo navezan na Slovenijo, žena je bila tista, ki je bila bolj odprta za tuje zgodbe. Njena spodbuda k odhodu v Varšavo je bila odločilna za našo končno odločitev in od takrat, priznam, sem bolj pripravljen na premike v tujino, v poštev pride mogoče tudi Kitajska, zakaj ne?

Kakšni so Kitajci kot zaposlovalci?

Pri vseh zaposlenih se čuti močna pripadnost podjetju. Skupna želja vseh nas je, da podjetje raste. Kitajci so zelo marljivi in predani skupnemu cilju. Radi imajo to podjetje. Huawei ima pravzaprav zelo zanimivo lastniško strukturo. Zaposleni lahko kot nagrado za dobro opravljeno delo pridobijo delež podjetja (angl. employee stock option – ESO). Leta 1987 je Ren Zhengfei ustanovil podjetja, a zdaj ima v lasti manj kot dva odstotka podjetja. Ko nekdo dela dobro, dobi delnice podjetja in postane delni lastnik podjetja, zato dela še bolje. Podjetje ni na borzi in je v lasti delavcev, zato se zaposleni čutijo kot eno s podjetjem.

Kaj bi se Slovenci lahko naučili od njih?

ESO je definitivno dobra spodbuda tako za lastnike kot za zaposlene, s katero dosežejo vzajemnost in pripadnost istemu cilju. Navdušuje me tudi njihov odnos do dela. Ni pomembno, koliko delaš, ampak kaj dosežeš, in med projektom ti nihče ne diha za ovratnik.

Podjetje Huawei je sponzor več športnim ekipam, ima močno socialno noto, pomaga tudi ogroženim institucijam. Kako nastanejo taka sodelovanja?

To spada k marketingu. Poiskati osebo ali problematiko, s katerima se podjetje poistoveti, in se tako približati enakomislečim ljudem. To iskanje ni lahka naloga, saj oseba ali institucija ne sme biti vzeta iz konteksta, ker ljudje tej povezavi ne bodo verjeli. Huawei je v zadnjih petih letih v naši regiji prešel z dvajsetodstotnega zavedanja o blagovni znamki (angl. brand awarness) na 85-odstotno. K temu so pripomogli tudi ambasadorji in dobrodelni projekti.

* V tiskani verziji je prišlo do napake v vprašanju "Kako je mogoče, da je to podjetje tako zraslo, z deset na 75 milijard dolarjev prihodkov v šestih letih?", namesto besede milijarde je bila zapisana beseda milijon. Za napako se iskreno opravičujemo!