Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Katarina Kresal

Pred tem je bila zaposlena na dveh različnih sodiščih v Ljubljani, v Kapitalski družbi, zdaj razpuščenem Western Wireless International, od leta 2003 pa v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, kjer se je ukvarjala predvsem z gospodarskim pravom in mednarodnimi zadevami.

Javnost si je to delovno mesto zapomnila po tem, da sta se tam razvila partnerstvo in ljubezen s priznanim odvetnikom Mirom Senico. Po predsedovanju LDS je postala ministrica za notranje zadeve, nato se je leta 2012 nekako umaknila z oči javnosti. Skupaj z Alešem Zalarjem, nekdanjim ministrom za pravosodje in nekdanjim predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča, sta ustanovila Evropski center za reševanje sporov (ECDR), ki je institucionalni ponudnik alternativnih postopkov reševanja vseh vrst sporov ter deluje tudi mednarodno.

Alternativno reševanje sporov je pogostejše prav na drugi strani luže, kjer le en odstotek ljudi rešuje gospodarske spore na sodiščih. Tako v primeru spora povprečno prihranijo do 8000 dolarjev in 400 dni, kolikor traja reševanje težav na sodiščih. Ga. Kresal je bila kot edina Slovenka povabljena v članstvo Sredozemske mreže mediatork.

Jože Suhadolnik

VPRAŠALNIK

Kako Slovenci rešujemo spore?

Praviloma najprej pomislimo na sodišče, ko nekaj ne gre po naši načrtih. Pozna se, da je premalo vedenja o tem, da obstajajo tudi druge poti, preprosto nihče nam ni povedal, ko smo hodili v šole …

Zakaj bi se kdo odločil za alternativno reševanje?

Življenje je prekratko, da bi ga izgubljali v sodnih dvoranah. V našem centru povprečna mediacija traja od dve do tri ure in je uspešna v več kot 90 odstotkih. To pomeni, da stranki rešita spor isti dan, kot se usedeta skupaj za mizo z mediatorjem. Ves čas in denar, ki jima ostane, ker na sodišču ne preždita prihodnjih pet let pa lahko porabita za kaj lepšega.

Katera knjiga vas je nazadnje navdušila?

Zadnja knjiga, ki sem jo na dušek prebrala, je bila »Prerekanja« Juliana Barnesa, duhovita in pretanjena knjiga o medčloveških odnosih. Barnesa vedno rada vzamem v roke, tako kot tudi na primer Jonathana Franzna ali Philipha Rotha, ker imam rada bogat in kompleksen način pisanja.

Katerih koncertov se raje udeležujete in s kom?

Na koncerte ne hodim več prav pogosto, če pa že, je to lahko vse od rocka do klasike. Glasbo imam rada in pri meni doma nikoli ni tiho.

Kako skrbite zase?

Ob tempu, ki ga živimo, brez rednega treninga v fitnesu ne gre, najboljša dieta pa je tako ali tako redna prehrana, ko po pameti 
ješ vse.

Jože Suhadolnik

Najljubši kraj na svetu?

Še nisem videla vseh, zato še nisem izbrala …

V katero slovensko restavracijo najraje zavijete?

V Cubo za sproščen večer s prijatelji, včasih v Maxim ali As, Zemono, ko je kakšna obletnica, v Operno klet na dnevno ribje kosilo …

Načrti za prihodnost – tako osebni kot karierni?

Poslovno, še naprej razvijati dejavnost Evropskega centra za reševanje sporov čez domače meje, tudi v državah, ki niso tradicionalni trg za slovenska podjetja. Osebno pa bom najbolj vesela, če stvari ostanejo takšne, kot so; se imam lepo.

Kaj zajtrkujete in kakšni so vaši jutranji rituali?

Zame velja, da se po jutru dan pozna, zato vstajam veliko prej, preden grem v pisarno, da vse lahko opravim v miru, pri čemer brez dobrega zajtrka ne gre. Tukaj ima pomembno vlogo moj Miro, ki prav vsako jutro poskrbi, da ga dobim, takoj po kavici in sveže stisnjenem grenivkinem soku.

Preživljate večere raje ob dobremu filmi ali pomirjajoči knjigi?

Knjiga kraljuje na mojih dopustih, doma pa sem pravi filmofil. Gledam vse mogoče žanre, tudi dobrim serijam se ne uprem.

Politika ali pravo?

V teoriji prvo brez drugega ne gre, v mojem življenju pa je drugo na prvem mestu.