Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Jurij Giacomelli, predsednik Italijansko-slovenskega Foruma

Vmes je deloval tudi v zavarovalništvu kot član uprave Prve Group in bil ustanovni direktor Gorenje Design Studia. Leta 2012 je ustanovil svetovalno podjetje Giacomelli media (Gm), leto kasneje pa se je pridružil banki NLB, kjer je v času temeljite preobrazbe skrbel za korporativno komuniciranje, razvoj strategije NLB Skupine in za njen ugled. Med drugim ga plemeniti tudi naziv Vitez reda italijanske zvezde, “Cavaliere dell’Ordine della Stella d’Italia”, ter članstvo v častnem razsodišču Združenja Manager.

Kako začnete dan?

Najprej se z budilko uskladim, kdaj se bo dan začel. Nato s telefonom preverim, do kod je prišel svet. In skuham kavo v kafetieri.

Kako je videti vaš vsakdan v službi?

Glede na to, da vodim lastno podjetje in v njem vsebinsko zavzemam več »funkcij«, pravzaprav nimam »vsakdana«. Ponavadi najdragocenejše zgodnje jutranje ure izkoristim že doma za računalnikom za najbolj kreativno delo in okrog 9h začnem dan v pisarni, kjer skupaj s sodelavci pregledamo projekte in aktivnosti v teku. Potem naredimo najpomembnejše stvari. Konferenčne klice in druge sestanke skušam opraviti v zgodnjepopoldanskem času. Povsem možno je, da bom isti dan skočil na kakšen sestanek po Ljubljani ali zunaj nje in med potjo v avtu ali taksiju opravil še nujne telefonske klice … ter da bo tiskalnik spet prepočasen. Vmes so službene poti, konference, kakšno delovno kosilo in večerja …

Koliko časa na dan delate?

Od jutra do večera. In občasno še po večerji. Svoje delo razumem kot ustvarjanje, zato ga ni mogoče ločiti od ostalega. Nikoli mi ga ne zmanjka, zato skušam vsak dan narediti največ, pri tem pa iskati ravnotežje v času za ljudi in teme, ki mi kaj pomenijo.

Raje berete slovenske ali italijanske časopise?

Italijanske, najraje dnevnika La Repubblica in Il Sole 24 Ore, na spletu in papirju, pa tudi Il Corriere della Sera. Sem uvrščam tudi Primorski dnevnik, dnevnik Slovencev v Italiji, ki ga redno spremljam in ga zelo cenim. Seveda redno spremljam slovenske časopise. Delo je v zadnjem času zelo napredovalo, naročen sem tudi na Finance. Ob sobotah redno berem tudi Dnevnik ter občasno Večer in njegovo Soboto. V tedensko dieto vštevam tudi druge: La Voce del Popolo, Il Piccolo, NY Times, FT, The Economist, tu in tam Die Zeit, HBR, pa tudi Recode in še marsikaj prek spleta … Ponavadi preberem ali vsaj prelistam časopis v mestu ali kraju, ki ga obiščem poslovno ali turistično, četudi ne poznam dobro jezika, ter skušam razumeti, kako živijo ljudje in kakšen je utrip kraja.

Espresso ali turška kava?

Espresso. Ristretto, doppio. Zjutraj pa iz kafetiere.

Kako skrbite za svoj videz in zdravje?

Tečem večkrat na teden. Pozimi tudi na smučkah. Tudi smučam ali plavam, odvisno od letnega časa. Nekoliko popazim na to, kaj jem. Tu in tam se dobro naspim.

Knjiga, ki vas je nazadnje navdušila?

Mariana Mazzucato: The Value of Everything, 2018.

Ali ste v prostem času velikokrat v Italiji?

Da. Vsekakor, zame je nekakšen notranji pristan, neusahljiv napoj lepote in navdiha ter učnih ur o tem, kje smo in kam gremo vsi skupaj. Kot je bilo že enkrat zapisano: Italija je s svojim večtisočletnim družbenim kontinuumom v marsičem spredaj, ne zadaj. Grem pa tudi drugam, sem Evropejec.


 

Zakaj je življenje v Sloveniji boljše oz. slabše kot pri zahodnih sosedih?

V Sloveniji je v splošnem večja družbena kohezija in s tem ravnotežje v več pogledih: ne poznamo tako velikih razlik, kot obstajajo med italijanskim severom in jugom. Ljudje živijo bolj povezani, rojevajo malce več otrok in zato je prebivalstvo malce manj staro, večina pa bolj skladno živi z naravo in si to lahko privošči. Nekatere socialne storitve, kot so vrtci ali šole, so dostopnejše in marsikdaj tudi boljše. In v zadnjih letih ima Slovenija spet gospodarsko rast, kar je v primerjavi z Italijo, ki se že več kot desetletje bori z nekakšno gospodarsko in družbeno stagnacijo, še kako pomembno. Na drugi strani je Italija v splošnem bogatejša, ponuja razsežnosti velike evropske države in je v marsičem svetovna velesila, na primer v arhitekturi, modi in oblikovanju, v številnih industrijskih panogah ter v prehrambni industriji ali turizmu. Lahko bi rekli: če uspeš v Rimu ali Milanu, uspeš povsod. S svojo zgodovino, umetniško zapuščino in sedanjostjo je ena temeljnih referenc zahodne civilizacije. Predvsem pa v Italiji v splošni kulturi obstaja večje spoštovanje do posameznika in izjemnost nekaj šteje.

Ali ima sinergija med nami in Italijani potencial ali jo ubija politična nestabilnost?

Povezovanje med Italijo in Slovenijo je eden največjih potencialov Evrope današnjega in jutrišnjega dne. Italija in Slovenija skupaj predstavljata koren nekakšne evropske »zadrge«. Poti čez Julijce, Sočo in Tržaški zaliv so bile v zgodovini prevečkrat ovirane zaradi takih in drugačnih razlogov. Zato smer vzhod–zahod na južni strani Alp predstavlja veliko priložnost na gospodarskem in na drugih področjih, ki jo lahko gradimo skupaj, zase, za ene in druge, za vse Evropejce in tudi v globalnem smislu. Čeprav so odnosi med državama zelo tesni in dobri ter samo blagovna menjava že več let napreduje z dvomestnimi stopnjami rasti, pa še zdaleč nismo na cilju. Razvoj odnosov moramo nadaljevati prek medsebojnega spoznavanja, razumevanja in upoštevanja. V ta proces vštevam tako spoštovanje spomina na preteklost kot pristop k sodelovanju v konkretnih projektih, ki nas lahko skupaj krepijo in bogatijo. Veliko sinergij vidim na področju trajnostnega razvoja, socialnega podjetništva, razvoja inovacijskih ekosistemov ter majhnih in srednje velikih podjetij – in temu tudi profesionalno namenjam največ pozornosti. Slovenija bo bogata, ko bo poleg severne smeri utrdila tudi odnos z Italijo, in Italija bo geostrateško mnogo pomembnejša, ko bo v sodelovanju s Slovenijo utrdila smer sodelovanja proti evropskemu vzhodu. Zato nas ne smejo zmotiti kakšne izjave in reakcije na eni ali drugi strani, ki spadajo bolj v včerajšnji kot pa današnji čas. V evropskem kontekstu smo namreč uspeli odstraniti temeljne razloge za to, da bi se razdiralne etape zgodovine ponavljale. Zato le pogumno naprej.