Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Jožko Tomšič, generalni direktor P Automobila Importa in C Automobila Importa

Kako običajno začnete dan?

Zbudim se. (smeh) Vsako jutro peljem otroke v šolo in se odpravim z Rakeka v Ljubljano na delovno mesto. Pomembno je, da vsak dan začnem čim manj stresno.

Kako končate dan?

Delovni dan običajno končam s pozitivno noto. To je najboljša popotnica za naslednji delovni dan. Večerni ritual je klasično družinski. Večer običajno sklenem z gledanjem televizije.

Kakšna zvočna kulisa vam je najljubša med delom in doma? Tišina, glasba, radio?

Tišina. Za zbrano delo potrebujem mir.

Najljubša razvada?

Zelo rad imam kavo; veliko je popijem, saj ima zame ta pijača res opojen vonj in okus. Nekdaj sem zelo rad kadil. A ko sem se odločil, da bom opustil to nezdravo razvado, sem to storil brez težav. Tudi vse rituale, povezane s kajenjem, kot sta druženje in klepet, sem ohranil.

V Svetu kapitala smo pred kratkim pisali, da družabnosti in uspešnemu sodelovanju s sodelavci, poslovnimi partnerji in prijatelji veliko škode povzroči ego. Kako ga dojemate vi – je zaveznik ali sovražnik?

Ego je zagotovo sovražnik. Treba ga je obvladati. V družbi in družini nima prostora.

Katera je vaša najlepša poslovna odlika in kaj cenite pri drugih v poslovnem svetu?

Zelo se posvečam ljudem. Ljudi dojemam celostno, holistično. Poglabljam se v upravljanje človeških virov in se trudim v ospredje odnosov dajati spoštovanje, kolegialnost, razumevanje različnosti. To je treba ne le udejanjati, temveč tudi vsak dan nadgrajevati, se tega učiti in piliti. To je nedokončana zgodba.

Zdi se, da ima večina uspešnih ljudi vsaj en skupni imenovalec. To je, denimo, frustracija, kakšen grenak spomin, neuspeh ipd. Kaj pri vas prižiga motor ambicioznosti?

Trma in vztrajnost. Lahko smo vztrajni in se držimo zastavljenega načrta, pa vendar brez trme ne bomo nikamor prišli. Včasih ne gre vse na lepo, včasih je treba stisniti zobe in velikokrat pridemo na cilj samo s tisto vrsto trme in vztrajnosti, ki so nam jo v otroštvu očitali odrasli.

V času, ko se pogovarjava, tli in gori v Franciji. Protesti rumenih jopičev so v razmahu in zdi se, da se protesti širijo tudi onkraj francoskih meja. Ali zato, ker zastopate francoske avtomobilske znamke, kot so Peugeot, Citroën in DS, lahko pričakujete kakšne težave?

Blagovne znamke so nad politiko. Če bi se politična kriza ali stavke na francoskih tleh razmahnile ter bi nastale zamude pri dobavi avtomobilov, bi morali seveda to ustrezno urejati. Seveda vselej v prid kupcu, a me ne skrbi, da bi se zgodilo kaj takšnega.

Čedalje glasnejše so napovedi nove krize. Zadnja je najprej udarila po avtomobilski industriji. Kako to doživljate?

Krize so sestavni del življenja. V zadnji smo se veliko naučili, tako da me prihodnost ne skrbi. Je pa v krizi zanimivo opazovati fenomen, ko se prodaja avtomobilov nizko- ali srednjecenovnega razreda drastično zmanjša, na enaki ali celo višji ravni pa je prodaja avtomobilov prestižnih razredov, s ceno tudi nad 100.000 evri. To je zgovorna slika sveta, mar ne?! Torej, v času krize se je treba osredotočiti na ponudbo, ki ustreza kupcem v krizi. To je recept za premagovanje kriznih časov.

Kdo vozi francoza?

Francoski avtomobili imajo francoski šarm. So kakovostni, udobni in všečni. Imajo bogato, lepo in dolgo zgodovino. Ozrite se po slovenskem voznem parku in videli boste, da Slovenci znamo to ceniti. In ne samo mi, tudi širši evropski prostor. Francoska avtomobilska industrija je poseben vtis pustila pri strokovni žiriji, ki je nekaterim našim avtomobilom nadela celo prestižen naziv evropski avto leta. Sicer pa francoski avto vozi človek, ki spoštuje tradicijo, a je kljub temu sodoben in moderen človek 21. stoletja.