Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Jernej Ule, raziskovalec

V okviru projekta bodo preučevali povezovanje med proteini in molekulami RNK v možganih, njihovo vlogo pri uravnavaju izražanja genov ter vpliv povezav na potek nevrodegenerativnih bolezni, kot je ALS. S tem bodo preučevali, kako celice v možganih uravnavajo izražanje genov. Dr. Ule je sicer končal diplomski študij v Sloveniji, a šolanje je zaključil in doktoriral v New Yorku na Univerzi Rockefeller. Trenutno živi in deluje v Londonu, kjer je profesor molekularne nevroznanosti na University College London (UCL).

Kako začnete jutra?

Zadnje tri mesece tako, da zamenjam pleničke našemu dojenčku.

Kdaj ste se navdušili nad nevroznanostjo?

V srednji šoli sem spisal esej o zavesti in takrat sem na to temo prebral precej zanimivih knjig. Tako sem začel razmišljati, kje se nahaja tisti »jaz«, ki mu posvečamo toliko pozornosti v življenju.

Kako vidite razmerja med investiranjem v raziskave in razvoj pri nas in Veliki Britaniji ali ZDA?

Več razlik je med ustanovami znotraj vsake države kot pa med državami. Vodilne ustanove predvsem strateško vlagajo v mlade. Trenutno delam na inštitutu Francis Crick v Londonu, ki sprejema samo raziskovalce, ki bodo prvič vzpostavili svojo skupino. Ti prinesejo sveže ideje in znanja na področjih, ki še niso ustaljena znotraj države. Mladi strokovnjaki, ki pridejo iz tujine, so velika gonilna sila ekonomskega razvoja v Veliki Britaniji ali ZDA. Znanstveniki v Sloveniji vedno bolj sodelujemo in delujemo na mednarodnem področju, in s tem tudi postajamo bolj uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev. Vendar je treba še izdelati strategijo za podporo mladih, ki pridejo z novimi znanji iz tujine.

Ali se ukvarjate s športom? Katerim?

Še najbolj redno kolesarim v službo, sem kar fanatik, v dežju in snegu, rad pa tudi tečem ali vadim capoeiro (brazilska borilna veščina), vendar zadnje čase dojenček pobere vso odvečno energijo.

Kaj delate za krepitev uma? Imate kakšen nasvet za bralce?

Zrasel sem ob očetovi filozofiji, da je duh tisti, ki ga je treba krepiti, um pa na pašo, kadar se le da (smeh). Kar se paše tiče, pa uživam v dobri družbi in naravi. Za prvo silo si tu v Londonu ustvarjam malo narave na balkonu, kjer delam svoj kompost ter gojim maline in paradižnike.

Kaj slovenskega najbolj pogrešate v tujini?

Gozdove. Z dedom in sorodniki sem prehodil vso transverzalo in se že veselim, da bom vedno več spet v hribih. V zadnjih letih z ženo veliko pohajkujeva po gozdovih Kenta, nekaj ur vožnje z vlakom južno od Londona, ki so tudi lepi in kjer so vse naokoli posejane ljubke vasice.

Kakšno glasbo poslušate?

Vse mogoče. Vedno imam rad glasbo v ozadju. Z ženo rada hodiva v jazz klub Vortex, ki je v bližini in ga vodijo glasbeniki sami. Zelo prijeten je in gosti predvsem mlade glasbenike. Od slovenske glasbe imam zelo rad Iztoka Mlakarja in skupino Patetico, pa tudi indijsko klasično glasbo, etiopski jazz, glasbo Malija (na primer Rokia Traore) in tako dalje. Moj bivši študent Nejc Haberman je poleg znanstvenika tudi jazz glasbenik v slovenski skupini Jazoo in zadnjič sva šla na koncert tunizijskega glasbenika Anouarja Brahema, ki je bil zelo presenetljiv.

Kako bi poenostavili razlago raziskave, za katero ste pred kratkim prejeli sredstva ERC?

Raziskovali bomo proteine, ki se vežejo na molekule RNK. V normalnih celicah se ti proteini vežejo v komplekse na podoben način kot zadrga, ki je sestavljena iz veliko malih stikov, ki skupaj vodijo v nekaj močnejšega, vendar ostaja dinamična ter se lahko odpira in zapira. Ne razumemo še dobro, kako se ohranja ravnovesje v tej dinamiki, tako da je naš cilj predvsem bolje razumeti, kako celice ohranjajo ravnovesje. To je pomembno, ker pri bolezni ALS genetske mutacije povzročijo, da se zadrga zatakne. S projektom želimo ugotoviti, kako bi lahko popravili molekularno zadrgo, da se bo spet lahko odpirala.

Kakšno je vaše mnenje o moderni obsedenosti z ekrani?

Tudi sam moram paziti, saj sem malo obseden z računalniškim ekranom in odgovarjanjem na e-pošto. In zdaj prihajajo še virtualni svetovi in umetna inteligenca. Novi svet umetnih dražljajev se sproti uči, kako nas zasvajati. Po mojem se obvarujemo tako, da gojimo ljubezen do naravnega okolja, prepletenega v treh dimenzijah, kjer se stikajo zvoki in vonjave, kar deluje hkrati na vse čute. Z varstvom risov, netopirjev, orangutanov, medvedov, žabic, koral ter vseh čudežev in lepot, ki so se na zemlji razvijali milijone let, bomo obvarovali tudi lastne možgančke.

Kako preživljate konce tedna?

Umirjeno, ponavadi se srečamo s prijatelji, privoščim si veliko sprehodov skozi bližnji park Victoria in ob kanalih skozi močvirja Hackneyja, pogosto pa tudi izlet z vlakom iz mesta ali pa v galerijo Tate.