Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Janko Kramžar, direktor Snage Ljubljana

V Sloveniji smo odpadke začeli ločeno zbirati pred 13 leti, danes smo v tem na evropskem, če ne celo svetovnem vrhu. Zelo je vesel tudi novih modnih smernic, ki poudarjajo retro starinski slog, ker ljudje spet kupujejo na bolšjakih, v trgovinah z rabljenim blagom in sledijo liniji krožnega gospodarstva.

Kako začnete dan?

S telovadbo in kozarcem vode z limono. Če utegnem, pojem še skuto in na tablici preberem Delo.

Kako skrbite zase?

Kolesarim, plavam, smučam, igram košarko … Šport je zame nujen. Občasno obiščem savno ali grem na masažo, pri prehrani pa se menjavajo obdobja reda in zmerne razpuščenosti. Kruhu in beli moki nasploh se uspešno izogibam, podležem pa sladkarijam …

Brez katerih treh tehnoloških napravic si ne predstavljate življenja?

Če bi bilo treba, bi zmogel brez vsega, če pa lahko obdržim eno stvar, je to pametni telefon.

Kje preživljate proste dneve, kam hodite na dopust?

Kakšen prost topel dan preživim na motorju, dopust pa je kombinacija potovanj, obiskov mest in morja.

Jože Suhadolnik

Tri knjige po vašem izboru?

Otroci dni Eduarda Galeana, Knjiga mrtvih filozofov Simona Critchleya in za sprostitev Tajna doline piramida Emirja Imamovića Pirkeja ter Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil Jonasa Jonassona.

Ali slovenska podjetja namenjajo dovolj pozornosti odpadkom?

Na splošno lahko rečem, da dovolj, ni pa to seveda največ, kar lahko storijo. Sam bi si želel več konkretnih aktivnosti in dobrih rezultatov pri preprečevanju nastajanja odpadkov in vpeljavi krožnih principov gospodarstva.

Kako lahko tehnologija spreminja ravnanje z odpadki?

Pri zbiranju odpadkov je še vedno ključen človek, pri nadaljnjih postopkih pa so nove tehnologije povzročile velike spremembe. Govorim o tem, da nam je zaradi uporabe najsodobnejših postopkov in naprav uspelo zmanjšati odlaganje odpadkov na minimum ter povečati recikliranje. Tak primer dobre prakse je naš Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki je najbolj trajnostna tovarna za predelavo odpadkov v Evropi.

So kakovostno in estetsko urejeni odpadki turistična iztočnica zelene Ljubljane?

Za nas je pomembna kakovost bivanja tako za meščane in meščanke kot obiskovalce mesta. Zagotavljamo jo z urejenimi javnimi površinami, sodobno infrastrukturo (sem spadajo tudi podzemne zbiralnice, ki so turistična atrakcija predvsem za turiste iz Azije), upoštevanjem načel zero waste na dogodkih in prireditvah itd. Pomembno je, da pri zagotavljanju kakovostnega življenja sodelujejo tudi prebivalci in obiskovalci mesta ter da posvojimo življenjski slog, ki morda ni tako udoben, je pa bolj trajnosten. Govorim o delitveni ekonomiji, premišljeni potrošnji, kupovanju pravičnotrgovinskih in brezembalažnih izdelkov.

Kako bo videti krožno gospodarstvo, ko bo krog sklenjen?

To je pot, ki se nikdar ne konča. Za zadovoljitev naših potreb in želja že več kot desetletje uporabljamo en planet in pol. To pomeni, da porabljamo 50 odstotkov več virov (energija, hrana itd.), kot jih zmore Zemlja proizvesti. Če želimo to spremeniti in vzdrževati stabilno stanje planeta, pa moramo poleg splošne definicije krožnega gospodarstva, ko je treba vire čim dlje zadržati v procesu, na globalni ravni razrešiti vprašanja neenakosti ter družbene in okoljske vzdržnosti.

Imate morda kakšne nenavadne navade, kar zadeva urejanje smeti, varstvo okolja, karkoli v zvezi s tem?

Še preden je bilo to modno, sem posvojil filozofijo ponovne uporabe in popravljanja. Še vedno sem zelo navdušen, ko kaj sam popravim. Je pa tudi res, da zelo težko kar koli zavržem.

Kakšna je za vas idealna Slovenija, kaj nam še manjka do tam?

Kot je rekel Albert Einstein: blaznost je vedno znova in znova ponavljati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate.