Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Janez Potočnik, nekdanji komisar za okolje

Bil je evropski komisar v dveh mandatih, najprej za znanost in raziskovanje, potem za okolje. Še preden je leta 2004 podalpsko deželo zamenjal za Bruselj, je bil minister v dveh slovenskih vladah. Odkar je odšel v evropsko politično prestolnico, je bil ves čas najvišje uvrščeni politik na lestvicah priljubljenosti.
Fotografija: Foto Mavric Pivk
Odpri galerijo
Foto Mavric Pivk

Janez Potočnik se še vedno ukvarja z okoljem. Kot sopredsedujoči Mednarodnega panela za vire (konec minulega leta so mu članice usmerjevalnega odbora – okoli 30 držav, vključno z EU – soglasno podelile naslednji štiriletni mandat) se ukvarja s konceptom krožnega gospodarstva, aktiven pa je tudi v organizaciji IPBES za biotsko raznovrstnost. »Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da je odgovorno ravnanje z viri ključno za našo prihodnost. Je vez med okoljsko in ekonomsko politiko, pa tudi odločilni dejavnik za odpravo prevelikih razlik v družbi, za zagotavljanje varnosti in naslavljanje migracij ...« pravi Potočnik.


»Evropa bo zelena celina ali pa je ne bo. Zemlja bo moder planet ali pa je ne bo,« ste pred imenovanjem za komisarja poudarili na zaslišanju pred evropskimi poslanci. Bi rekli, da ste okoljski optimist ali pesimist glede na napovedi znanstvenikov, ki svarijo, da moramo nujno omejiti izpuste emisij?

Glede na trende in napovedi ter poznavajoč človeško naravo, je težko biti okoljski optimist, kar pa je le razlog več za jasna in glasna sporočila ter opozorila za trdo delo, da bi se to spremenilo. Kljub temu pa ostajam optimist iz osebnih razlogov ... optimisti živijo dlje (smeh).


Bili ste komisar za okolje. Na katerih področjih zdaj spodbujate zeleno prihodnost?

Pravzaprav nadaljujem tam, kjer sem končal: upravljanje virov, ki se udejanja v praksi z idejo krožnega gospodarstva. V bistvu gre za temeljito sistemsko spremembo načina proizvodnje in potrošnje, osnovnih parametrov, ki so skozi obstoječi netrajnostni ekonomski model pripeljali do okoljskih in zdravstvenih problemov, ki jih poznamo in so žal vse bolj del našega vsakdana.


Torej še sodelujete pri oblikovanju ključnih politik na področju, ki zajema presek ekonomije in varovanja okolja. S čim se največ ukvarjate?

Kot sopredsedujoči Mednarodnega panela za vire (IRP) veliko potujem in prepričujem ljudi, predvsem politike in gospodarstvenike, o pomenu in nujnosti sprememb. V ponedeljek sem otvoril World Resource Forum v Antverpnu, prihodnja dva tedna pa bom v Nairobiju, kjer bo potekalo redno polletno srečanje IRP in dvoletno srečanje okoljskih ministrov sveta – UNEA. Vsebino črpam iz znanstveno raziskovalnega dela IRP in prav v Nairobiju bomo predstavili prvo temeljito poročilo o stanju, trendih in posledicah rabe virov (Global Resource Outlook 2019).


Če želimo ohraniti planet za zanamce, bo treba spremeniti tudi navade. Kako spodbuditi uporabo okolju prijaznega transporta in lokalnih virov?

Z vzgojo, izobraževanjem, ki sta osnova vsega, ter ozaveščanjem potrošnikov. Tako, da ponudimo ustrezne alternative obstoječemu netrajnostnemu transportu. S podpiranjem ozaveščenih lokalnih proizvajalcev in informiranjem potrošnikov o dobrih plateh rabe na okolju in zdravju prijazen način lokalno pridelane hrane. Ni pa vsaka lokalno pridelana hrana tudi okolju prijazna, zato je nujno, da smo potrošniki ozaveščeni in dobro obveščeni.


Če bi vam dali na voljo neomejena sredstva za ukrepanje in moč, kateri bi bil prvi ukrep, ki bi ga sprejeli v Sloveniji?

Preusmeril bi pozornost k sistemskim vprašanjem, ki so resnično pomembna za našo skupno prihodnost. Zavzemal bi se za politike, ki bi bile bolj kot v posledice in stanje (migracije, strožji varnostni ukrepi, odpravljanje posledic podnebnih sprememb ...) usmerjene v odpravljanje vzrokov in razlogov, ki jih povzročajo (razslojevanje, potrošništvo, neodgovorno ravnanje z naravnimi viri ...). Zavzel bi se za poglobitev sodelovanja na evropski in globalni ravni. Delitev suverenosti je tudi v našem nacionalnem interesu in je predpogoj za boljšo prihodnost.

Združenje nabavnikov Slovenije v Ljubljani, 1. oktobra 2015
[ZNS,Združenje nabavnikov Slovenije,Ljubljana,Janez Potočnik]
Združenje nabavnikov Slovenije v Ljubljani, 1. oktobra 2015 [ZNS,Združenje nabavnikov Slovenije,Ljubljana,Janez Potočnik]


Če se vrneva na začetek ... Kako začnete dan? Imate morda kakšno posebno jutranjo rutino?

Zeliščni čaj, ingver, limona, med. Nekaj vaj za trebušne mišice in hrbet ter splošno razgibavanje mišic, ki z leti potrebujejo daljše jutranje ogrevanje za (po)polnost dneva. Ko potujem, je vse to težje.


Katere so vaše najslajše razvade?

Šport. Žena pravi, da gledam vse, kar se v zvezi s športom premika na televizijskem ekranu, od aktivnega pa igranje odbojke dvakrat tedensko. Sicer pa kozarec ali dva odličnega oranžnega vina slovenskih pridelovalcev, tudi zamejcev, v dobri družbi in sprehodi v naravi. Uživanje gozda in tišine, ki je nadgrajena z zvoki ptic in vetra.


Kaj najbolj cenite pri ljudeh?

Preprostost, poštenost, zvestobo sebi in tistim, ki jih nosijo v srcu, ter svojim koreninam, iskrenost in iskrivost misli. Odgovorno ravnanje do odgovornosti za skupno prihodnost.


Katera knjiga vas je nazadnje navdušila?

Zadnja prevedena v slovenski jezik v minulem letu preminulega Arta Paasilinne, Ladjar z lepimi stopali. Pred tem pa In ljubezen tudi, zadnja iz nekakšne trilogije Draga Jančarja, ki vključuje še Severni sij in To noč sem jo videl. Obvezno branje za vse, ki želijo razumeti globino osebnih razpotij posameznikov v vojnem in povojnem obdobju.


Nekdo je nekoč zapisal, da vas ob nakupu novega avtomobila bolj kot moč motorja zanima hi-fi oprema. Na kaj ste danes pozorni pri avtomobilu?

Še vedno me bolj kot moč motorja zanima hi-fi oprema, a še bolj kot to me zanima, ali je avto okolju prijazen in varen. In če mi ne verjamete, da moč motorja resnično ni pomembna, potem si na spletu oglejte podatke za hibrid Toyota Yaris – to je avto, ki ga imam.


Si lahko predstavljate življenje brez avtomobila?

Z lahkoto. Prepričan sem, da bodo že v naslednjem desetletju nekatera velika mesta praktično brez avtomobilov v zasebni lasti. Ljudje potrebujemo mobilnost, ne avtomobilov. Čas, ko je bil avto statusni simbol, je minil in današnja mladina ni več obremenjena s tem. Predpogoj pa je, da obstajajo alternativni sistemi mobilnosti, ki nam omogočajo kakovost življenja, vključno z mobilnostjo, ki smo je vajeni. Ljudje se neradi odpovemo navadam in razvadam, a tudi temu se ne bo mogoče izogniti v celoti.


Ali morda tudi kolesarite in se v Bruslju v službo vozite s kolesom?

Tudi. V Bruslju imam električno kolo, ki ga ob lepem in ne prehladnem vremenu uporabljam tudi za vožnjo v pol ure oddaljeno pisarno. Kupil sem ga pred desetimi leti in je super.

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: