Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Irena Fonda, direktorica Fonda piranski brancin

Svoje raziskovalne izkušnje prav tako uspešno uporablja za pripravo mednarodnih projektov, po izobrazbi je namreč molekularna biologinja – doktorica znanosti s področja molekularne biologije v onkologiji. V preteklosti je prejela številna priznanja za študijske in poslovne dosežke, mesec dni nazaj pa tudi posebno mednarodno nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award za Slovenijo, nagrado za poslovne ženske, ki s svojo odličnostjo v podjetništvu spreminjajo svoje okolje in družbo.

Kaj je povedala na prireditvi, ko je prejela prestižno nagrado, si poglejte v videoizjavi:

Kako je videti vaše jutro?

Najprej ugasnem neusmiljeno budilko, se pa pogosto zbudim, tik preden začne zvoniti, nato se stisnem k svojemu partnerju in ga poljubim. Še v postelji preberem vse nove maile in pregledam socialne profile za naše podjetje, potem se stuširam, kar traja dolgo, ker imam zelo rada toplo vodo. Po tem skupaj s partnerjem pripraviva in pojeva bogat zajtrk, saj je to običajno edini čas, ki ga imava čisto zase in v katerem oba uživava.

Koliko ur na dan delate?

Delam odločno preveč in zato včasih zanemarim nekatere stvari, ki so zame zelo pomembne. Že nekaj časa to poskušam spremeniti, pa mi še ni uspelo.

Kako je videti delovni dan direktorice ribogojnice?

osebni arhiv

Moj dan je običajno zelo pester. Začne se v pisarni za računalnikom, nadaljuje se s sestanki. Ko imamo obiske, grem pogosto v ribogojnico, kjer skupaj s sodelavci strankam, novinarjem ali turistom predstavimo našo zgodbo; zakaj je naša ribogojnica nastala, zakaj so naše ribe tako zelo dobre in posebne, razložimo vse o blagovni znamki Piranski brancin Fonda in da je to prva gojena riba na svetu, katero restavracije ponujajo z imenom na jedilnih listih. Dan končam v pisarni ali pa v kateri izmed restavraciji, ki strežejo ribe Fonda.

Kje lahko okusimo Piranskega brancina Fonda?

Največ naših brancinov prodamo v Sloveniji in Avstriji, nekaj tudi v Italiji. Večinoma v boljših restavracijah, ki dajo veliko na kakovostne osnovne surovine, iz katerih pripravljajo svoje krožnike. Naštevala jih ne bom, ker jih je preveč in predvsem ker nočem katere pozabiti. Vse so naštete na naši spletni strani.

Kaj je privedlo do tega, da vas je posnel Fox Life Argentina?

Našo ribogojnico so doslej obiskale številne televizijske ekipe iz vsega sveta. Novinarji, ki prihajajo k nam, so večinoma izjemno zanimivi in razgledani ljudje, vedno se jih zelo razveselimo. Pogosto nas najdejo sami, saj je o nas že veliko napisanega in povedanega v raznih tiskanih, televizijskih in internetnih prispevkih. Do nas pa pridejo tudi po priporočilu oziroma v organizaciji Slovenske turistične organizacije ali našega lokalnega Turističnega združenja Portorož, tako je bilo tudi v primeru ekipe Fox Life Argentina. Snemanje s to ekipo je bilo za nas nekaj povsem običajnega, saj so takšna snemanja del našega vsakdana. Spomnim pa se, da je bilo navdušenje ekipe nad tem, kako prepoznati sveže ribe, res veliko.

Ljudje smo nekako odvisni od rib, saj nam predstavljajo tako prehrano kot vir dohodka, a so morja in oceani prelovljeni. Kako gledate na to?

Ribe so pomemben vir kvalitetnih in lahko prebavljivih beljakovin. Poraba rib za človeško prehrano v zadnjih letih strmo narašča in videti je, da se bo to nadaljevalo. Dejstvo je, da je v morju čedalje manj divjih rib, zato je že zdaj večina rib na svetu, ki jih pojemo, gojenih. Za zdaj jih je žal le manjši del res kvalitetnih, se pa razmere izboljšujejo. V naši družini smo sami biologi in prav zmanjšanje števila divjih rib je bilo eden glavnih povodov za nastanek ribogojnice. Od samega začetka si prizadevamo, da bi vzgojili najboljše gojene ribe na naravi prijazen in trajnosten način.

Kako si najraje pripravite brancina?

Trenutno je le manjši del gojenih rib res kvalitetnih, se pa razmere izboljšujejo. V naši družini smo sami biologi in prav zmanjšanje števila divjih rib je bil eden glavnih povodov za nastanek ribogojnice.

Jaz našega brancina najpogosteje pripravim surovega, kot carpaccio, najraje pa ga pripravim v soli. Zelo dober je tudi v pečici, v »škartocu«, pa v lešadi in v voku … Imam veliko priljubljenih receptov, mnoge lahko najdete na naši spletni strani, družabnih omrežjih, za nasvete pa smo vedno dosegljivi na elektronskem naslovu.

Katera knjiga vas je nazadnje navdušila?

Moja najljubša knjiga je in mislim da bo tudi za vedno ostala Mali princ avtorja Antoina de Saint-Exupéryja. To knjigo sta nama z bratom starša prebirala, ko sva bila še otroka. Kasneje sem jo tudi sama prebrala velikokrat in v več jezikih in vsakič jo na novo interpretiram. Drugače pa pogosto primem v roke knjigo Pod gladino Mediterana avtorja Toma Turka, kjer so vpisane vse rastline in živali našega morja. V zadnjem času sem z zanimanjem prebrala Good to Great avtorja Jima C. Collinsa, ki opisuje tranzicijo podjetji od dobrih do odličnih.

Kateri so vaši najljubši hobiji?

Najraje od vsega spim (smeh). Drugače pa imam od vedno rada konje, rada plavam, rada imam jogo, uživam v veslanju s supom in kajakom, rada izdelujem izdelke iz gline, zelo rada pečem sladice in veseli me delo na vrtu. Včasih sem zelo rada prosto plezala, vendar mi zdaj zmanjkuje časa za to.

Kako zaključite dan?

Pogosto sem do poznega večera v pisarni ali pa v kakšni restavraciji, kjer na raznih dogodkih predstavljam naše ribe. Če imam čas, pa s partnerjem zelo rada pripraviva večerjo za družino ali prijatelje in skupaj preživimo lep večer. Če imava časa manj, si pripraviva čaj, zakuriva kamin, poslušava glasbo in se pogovarjava.