Vsakdanje navade uspešnih ljudi: dr. Uršula Reš Muravec

Energijo za vsakdanje delo črpa iz malih radosti. Z njo smo spregovorili tudi o perečih temah, ki pestijo aktualno zdravstveno atmosfero v Sloveniji.

Kako začnete dan?

Dan začnem obvezno z budilko, ker sem večerni tip človeka in se zjutraj težko aktiviram. Zjutraj vedno spijem pomarančni sok in kavo. V avtomobilu imam pollitrsko stekleničko z vodo, ki jo spijem na poti do službe. Ob vikendih so zajtrki obilnejši, bolj umirjeni. Zajtrku sledi prebiranje sobotnega Dela ali Nedela.

Kako skrbite zase?

Zadnja leta kar lepo poskrbim zase. Otroci so že večji, tako da mi uspe najti čas tudi za dolgoročno fizično in mentalno zdravje. Dvakrat na teden imam telovadbo, zelo rada sem aktivna v naravi, veliko več časa kot nekoč posvečam raztezanju in umirjanju. Rada jem dobro in preizkušam novosti, uživam, ko urejam prostor in gostim na domu. Najbolj me sproščata dobra družba in smejanje.

Brez katerih treh tehnoloških napravic si ne predstavljate življenja?

Ker sem zdravnica, večino časa preživim v stiku s pacienti in sodelavci. Tehnološke napravice uporabljam čedalje pogosteje, ker različne aplikacije ponujajo zdravnikom mnoge pripomočke, kot so: register zdravil, smernice zdravljenja različnih držav, revije, urnike in vsebine kongresov, spletna izobraževanja in knjige. Slikovno gradivo me vedno znova navduši. Sem pa tudi človek spleta. Zame velja rek »Google is my best friend« (google je moj najboljši prijatelj).

Kam hodite na dopust?

Dopust je vedno povezan z določeno aktivnostjo, turistično, športno ali poslovno. Kot študentka medicine sem aktivno sodelovala v mednarodni medicinski organizaciji za izmenjavo študentov po svetu. Takrat sem se prvič navdušila nad spoznavanjem novih kultur, okolja in ljudi. To prenašam na otroke, tako da dopust preživljamo aktivno, na različnih koncih Slovenije in sveta.

Tri knjige po vašem izboru?

Te dni delam recenzijo knjige To ni knjiga o seksu španske youtube blogarke Chusite. Knjiga je namenjena mladostnikom, je sodobna, humoristična in hkrati poučna, v obliki stripa. Berem predvsem strokovno literaturo, poljudno samo kratke notice. Trenutno imam na nočni omarici navdihujočo knjigo Love x Style x Life, avtorice Garance Dore.

Kako krepite možgane in duha?

Rada imam aktivnosti in dogodke, ki delujejo na moje čute. Moji možgani so mreža tehničnega in čutnega prepletanja.

Kaj menite o noveli zakona, s katero želijo današnjih 17 odstotkov zasebnega zdravstva spraviti nazaj pod okrilje državnega?

Najboljša je kombinacija državnega in zasebnega zdravstva, kar predstavlja zdravo konkurenco. Ne zdi se mi prav, da država ne podpira individualnih razlik in različnih možnosti za zdravnika in bolnika. Zasebni zdravniki smo si s kakovostnim delom pridobili zaupanje pomembnega deleža bolnikov, ki so se odločili za zdravljenje pri koncesionarjih. Spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti dolgoročno vodijo v zmanjšanje vloge zasebnikov v javnem zdravstvu in posledično do manjše izbire za bolnike. Menimo, da bi morali imeti bolniki pravico, da si pod enakimi pogoji izberejo kateregakoli zdravnika z veljavno licenco, pri katerem bi jim zdravstvena blagajna povrnila stroške zdravljenja, ne glede na pravni statut izvajalca.

Katere bi bile lahko verjetne rešitve financiranja javnega zdravstva v Sloveniji?

Denar naj sledi bolniku, kar pomeni, da bi si vsakdo lahko prosto izbral zdravnika oziroma izvajalca zdravstvenih storitev, zdravstvena blagajna pa bi izbranemu izvajalcu opravljeno storitev plačala. Takšno ureditev poznajo številne razvite evropske države.

Je zdravnik lahko podjetnik?

Zdravnik je lahko podjetnik, ker pozna osnovo dela, ki jo mora seveda nadgraditi z dodatnimi znanji. Veliko hitreje se vede podjetniško, če je zasebnik, saj takrat učinke in rezultate hitreje izboljšuje. Pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in vodenju celotnega zdravstvenega sistema morata obveljati podjetniška logika in načelo gospodarnega ravnanja. To bi moralo še toliko bolj veljati za vse zdravstvene storitve, ki se financirajo iz javne zdravstvene blagajne – če bi bilo več poslovne učinkovitosti na strani izvajalcev, bi z istimi sredstvi lahko opravili veliko več storitev za bolnike.