Vsakdanje navade uspešnih ljudi: dr. Rok Čeferin, odvetnik in ustavni sodnik

Dr. Rok Čeferin je leta 1989 diplomiral na pravni fakulteti in se istega leta zaposlil kot odvetniški pripravnik v odvetniški pisarni dr. Petra Čeferina. Ko je postal odvetnik, je skupaj z očetom in bratom ustanovil Odvetniško družbo Čeferin, ki je še danes ena največjih v Sloveniji. Ob delu je leta 2012 pridobil naziv doktorja pravnih znanosti, poleg opravljanja odvetniškega poklica pa je dr. Čeferin znan tudi kot predavatelj na fakulteti za družbene vede, napisal je znanstveno monografijo Meje svobode tiska ter številne članke s področja civilnega prava ter prava človekovih pravic.


Sredi letošnjega junija je bil izvoljen za sodnika na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. V času opravljanja te funkcije v skladu z določbami Zakona o odvetništvu njegovo opravljanje odvetniškega poklica miruje.

Kako začnete dan?

Zjutraj na hitro potelovadim, peljem psa na sprehod, pojem zajtrk, popijem kavo in preberem Delo.

Kako je videti vaš tipičen delovni dan?

Kot odvetnik sem bil po cele dneve v službi, še posebej na začetku svoje odvetniške prakse. Po izvolitvi za ustavnega sodnika pa sem z delom v odvetniški pisarni prenehal, funkcijo ustavnega sodnika pa bom začel opravljati šele konec septembra, ko preneha mandat sedanji sodnici dr. Etelki Korpič-Horvat. Trenutno sem na najdaljšem dopustu v svojem življenju. Posvečam se športu, branju, gledanju filmov in sladkemu brezdelju. Najmlajšega sina, ki trenira nogomet, vozim na treninge in tekme in se občasno dobim s prijatelji. Skratka, imam se odlično. Mi pa počasi postaja dolgčas in se že veselim tudi nove službe.

Kako pa doživljate delo ustavnega sodnika v primerjavi z odvetniškim poklicem?

Ker še nisem začel z opravljanjem sodniškega dela, težko primerjam oba poklica. Kolikor slišim od kolegov ustavnih sodnikov, pa je delo sodnika zahtevno, vendar zanimivo. Podobno kot v odvetniški pisarni. Dobra stran sodniškega dela pa je po mojem mnenju v tem, da je temeljno vodilo sodnikov objektivnost in nepristranskost, odvetniki pa morajo včasih zastopati tudi stranke, ki so storile kaj moralno zavrženega in ki v sporu z nasprotno stranko nimajo prav.

Katero živečo osebo najbolj občudujete?

Svojega očeta.

Kaj je talent, ki bi ga najbolj želeli imeti?

Rad bi znal dobro igrati kitaro, ampak tega si ne želim tako močno, da bi jo malo več vadil.

Ali dopust raje preživljate v kampu, apartmaju, hotelu ali na barki?

Najraje sem oziroma bi bil na vikendu v Kranjski Gori, vendar skoraj nikoli nisem tam, ker ob koncih tedna spremljam sina po nogometnih turnirjih. Mi je pa tudi na njegovih tekmah v redu, sploh če naši dobro igrajo.

Dr. Rok Čeferin je leta 1989 diplomiral na pravni fakulteti in se istega leta zaposlil kot odvetniški pripravnik v odvetniški pisarni dr. Petra Čeferina. FOTO Jure Eržen

Kje je po vašem mnenju meja pri svobodi izražanja?

Pri uveljavljanju svobode izražanja bi ljudi moralo voditi enako načelo kot pri vsakem drugem njihovem ravnanju. Morali bi si prizadevati, da ne prizadenejo drugih ljudi. Tipičen primer zlorabe svobode izražanja je na primer pozivanje k sovraštvu in nasilju zoper druge ljudi. Tako ravnanje je v preteklosti prispevalo k preganjanju in umorom milijonov ljudi. Težko razumem, da nekateri kljub tem zgodovinskim izkušnjam svobodo izražanja še vedno razumejo kot absolutno in neomejeno pravico.

Kako vidite tisk in medije čez 10 let?

V današnjem času že obstajajo računalniški programi, ki za medije izdelujejo novinarske prispevke. Z razvojem umetne inteligence bo tovrstnega novinarskega poročanja vedno več. O različnih dogodkih bomo sicer obveščeni hitro, vendar pa bo to računalniško novinarstvo s sabo prineslo vedno večjo nevarnost poročanja lažnih novic in manipuliranja z javnim mnenjem s strani tistih, ki bodo te novinarske algoritme izdelali in uporabljali. V taki družbi bo ogrožena svoboda misli, ki je predpogoj za svobodo izražanja. Ljudem z opranimi možgani nič ne pomaga, če smejo javno povedati svoje mnenje. Razvoj umetne inteligence je velika grožnja pravici javnosti do obveščenosti in človekovim pravicam nasploh.

Berete knjige tipa »5 korakov do sreče«? Zakaj (ne)?

V današnji potrošniški družbi je vedno več osamljenih in nesrečnih ljudi, ki so lahek plen prodajalcev instant nasvetov za srečo. Prepričan sem, da mi (in nikomur drugemu) tovrstne knjige ne morejo pomagati na poti k sreči, zato jih ne berem. Iskanje sreče je tako kompleksen problem, da ga ni mogoče rešiti z nakupom priročnika na bencinskem servisu.

Petek zvečer – doma na kavču ali v središču mesta s prijatelji?

Prepogosto dajem prednost kavču.

Katera misel vas zaziba v miren spanec?

Pred spanjem poskušam čim manj misliti. Misli so največji sovražnik trdnega spanca.