Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana

Darko Brlek je eden tistih, ki se jim ljubitelji kulture lahko zahvalijo za to, da jim je uspelo v prestolnico vnesti svetovljanskega kulturnega duha. Festival Ljubljana prinaša v naš prostor in življenje visoko, zahtevno, elitno, kakovostno kulturo; kulturo za prave sladokusce. »V Slovenijo lahko privabim prav vsakogar,« pravi, in to ne samo zato, ker se je kot velik poznavalec uveljavil tudi kot nekdanji predsednik Mednarodnega združenja festivalov, ampak tudi zato, ker je v zadnjih letih tudi Ljubljana Festival s povprečno 55.000 obiskovalci pridobil velik mednarodni ugled. »Včasih je problem le denar,« pove in ve, da je povedal nekaj, kar smo na žalost slišali že (pre)večkrat.

VPRAŠALNIK

Kakšen je vaš jutranji ritual?

Vstanem ob pol sedmih. Nato peljem na sprehod psa in odidem v savno. Tudi poleti, saj savna ni dobra samo, da se človek pogreje, ampak predvsem, da se očistijo telo in misli. Po navadi pred odhodom v službo spijem le kavo, jem pa šele za kosilo.

Ali dan končate z ogledom televizije in kaj menite o RTV, kjer se zdi, da je turbulentnost naravno stanje?

Televizijo gledam le z otroki, kar pomeni, da bolj poznam Zlatolasko, Ledeno kraljestvo ali Mio. (smeh) Nacionalna TV ponuja včasih dobre vsebine, a so žal v poznih urah.

Kakšen je proračun zavoda Festival Ljubljana?

Upravljamo pet milijonov evrov, od tega skoraj polovico zaslužimo sami s sponzorji, najemninami in vstopninami.

Kaj slabega od krize se je zakoreninilo v naše življenje?

Občinstvo od krize naprej, torej tudi dandanes, ko se zdi, da se je potrošnja drugih dobrin povečala, zahteva nižje cene vstopnic. Res smo jih znižali in prodaja se je povečala.

Ljubljana pri turističnem obisku dosega rekorde. Lahko sklepamo, da se vam pri komunikaciji s tujimi ustvarjalci ni več treba truditi s silnimi razlagami, kam sploh vabite in kje je Ljubljana? Je bilo težko prepričati Johna Malkovicha, da pride v Ljubljano?

Težav je sicer vedno manj. Navsezadnje sem tudi sam stkal mnoga mednarodna poznanstva, kar je za uspeh ključno. V Ljubljano lahko pripeljem kogarkoli, a težava je denar. Čeravno se sliši pet milijonov veliko, v resnici ni. Denimo Salzburški festival ima skoraj 75 milijonov evrov težak proračun.

Igor Modic

Bi bilo vredno zaiti v rdeče številke samo zato, da bi Ljubljani ponudili ime, ki ga še ni doživela, da še povečate svoj ugled, nadgradite blagovno znamko Festivala?

Nikakor.

V slovenskem prostoru nekateri menijo, da je gmotno stanje kulturnikov zavidljivo, drugi, da so sramotno na robu preživetja. Kaj pravite vi glede na honorarje, ki jih izplačujete nastopajočim?

V kulturi so gromozanske razlike. Mi imamo glede na število prebivalcev toliko kulturnih institucij, ki jih plačujemo v celoti iz davkoplačevalskih sredstev, da se nam drugod po svetu čudijo in nas sprašujejo, kako sploh zmoremo. A za to sta nujna strokovni nadzor in korektna selekcija, ki pa ju pri nas ni.

Tisti, ki živijo tujini, pravijo, da jih je doma najbolj motilo to, da »moramo biti vsi silno uspešni, a tega ne smemo kazati«, ker smo lahko kaj hitro tarča zavistnežev. Vi to občutite?

Ne zanima me, kaj si mislijo o meni. Tudi svojih intervjujev ne berem. Še več: niti kritik ne prebiram več, saj nimamo pravih kritikov. Pri nas so priučeni kritiki, ki jih namesto strokovnosti vse bolj vodijo osebne frustracije. Na srečo nimajo takšne moči, da bi lahko povzročili poslovno škodo.

Kako zelo vam gre na živce poletni hit Despacito?

Uf ... oprostite, se lahko odrečem odgovoru? (smeh)