Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Andreja Medvedič

Javnosti je bolj poznana kot lastnica in direktorica Welness kluba Sense, a malokdo ve, da je bila ena izmed glavnih arhitektk v Neue Slowenische Kunst. Že več kot 25 let je tudi članica njihove države NSK. Pozneje je estetiko oprijemljivega zamenjala za estetiko neoprijemljivega in postala art direktorica in solastnica oglaševalske agencije Tovarna vizij.
Fotografija: Peter Irman
Odpri galerijo
Peter Irman

Pred kratkim se je vrnila h koreninam in postavila na noge enega izmed najlepših lokalov na Gorenjskem, Staro pošto. Poleg centra dobrega počutja Sense vodi takšen center tudi v hotelu Union, kolikor ji ostane časa, pa se ukvarja še s turizmom in oblikovanjem. Ne mara klasične službe, njen delovni dan je povezan s konjički in vsega, kar se loti, spremeni v uspešnico.

Kdaj se zjutraj zbujate, kaj zajtrkujete in kakšni so vaši jutranji rituali?

Sem izrazito nočna ptica, ki ji je krila pristrigel šoloobvezen otrok. Budilka je navita ob 6.30, včasih pa me prej zbudi jutranja zarja. Odkar sem spoznala lepote jutra, imam raje stanovanja z vzhodno lego. Takoj ko se zbudim, se sprehodim do avtomata za kavo, ki si jo potem prinesem nazaj v posteljo, da v miru pregledam elektronsko pošto. Potem se lotim prebujanja sina in mu pripravim obilen zajtrk, saj ne mara šolske prehrane. Po njegovem odhodu skočim pod tuš in se pripravim na dan. Zajtrk večkrat preskočim ali pa si naredim smuti.

Kako začnete delovni dan?

Včasih igram vlogo deklice za vse in dajem vtis mačke z devetimi življenji.     

Niti en delovni dan ni podoben drugemu. Vodim dva centra dobrega počutja, zaposlenih imam 20 ljudi različnih narodnosti, delam renovacije stanovanj in lokalov, ukvarjam se s turizmom, spisek dnevnih opravkov je kar pester. Zamisli za projekte se porajajo ponoči, realizacija pa poteka podnevi. Če delaš z ljudmi, ki z masažami dajejo svojo energijo strankam, moraš poskrbeti, da so najprej oni zadovoljni in srečni. Včasih igram vlogo deklice za vse in dajem vtis mačke z devetimi življenji.

Kakšno glasbo poslušate?

Poslušam plesno funky house glasbo, ki se posluša v klubih na Ibizi ali Mikonosu, hkrati pa mi je všeč tudi šum morja ali vetra ter zvončkljanje zvoncev od živine na planinah.

Kakšni so vaši konjički?

Konjičkov za sprostitev ne potrebujem, ker nimam klasične službe. Vsi me sprašujejo, ali je moj hobi arhitektura ali delo v Sense Wellnessu ali turizem. Še sama ne vem. Vem le to, da se je za vsako delo ali hobi treba potruditi.

Kaj je zadnja stvar, ki jo naredite pred spanjem?

Pred spanjem si v posteljo prinesem prenosnik, ki je moj stalni partner v postelji. Najprej odgovorim na dnevne mejle, potem iščem navdih za delo, za uspavanje pa poskrbita netflix ali ted talk.

Kako skrbite za svoj videz?

Vsi pravijo, da videz ni pomemben, a s tem se ne bi čisto strinjala. O prehranskih teorijah vem ogromno, a se jih izredno težko držim v praksi. Videti sem nekoliko mlajša, uspešno kljubujem zobu časa z redno telovadbo, plavanjem, hojo na Šmarno goro, tajskimi ali filipinskimi masažami in savno. Pri staranju sta bolj kot videz pomembni prožnost in vzdržljivost. Prožnejši ljudje imajo lahkotnejši korak, kar se vidi že na daleč.

Koliko smo Slovenci dojemljivi za velnes ponudbo?

Do konkretnih stikov na tajskem inštitutu za alternativno medicino smo prišli preko tajske ambasade na Dunaju, pomagali so nam tudi z dokumentacijo in zakonodajo.

Slovenci smo že v socializmu radi hodili v toplice, zdaj pa so se klasičnim zdraviliščem pridružili še moderni centri dobrega počutja in imamo veliko ponudbo in povpraševanje za razvajanje ali okrevanje. V Ameriki zdravstveno zavarovanje ni vezano na državo, zato podjetja več investirajo v preprečevanje bolezni, kar je bistveno cenejše od zdravljenja. Sprašujem se, zakaj ne prodamo več prenosnih kart za savne in plavanje podjetjem.

Poleti je v Ljubljani čutiti močan porast turistov. Ali to občutite tudi vi?

Ravno zaradi porasta turistov smo poleg že 13 let delujočega Sensa v Austria Trend Hotelu, ki temelji na domačih gostih, lani odprli še Sense Wellness v hotelu Union. Turisti se bolj zadržujejo v centru in tako smo zapolnili manko domačih gostov, ki poleti dopustujejo.

Ena izmed bolj priljubljenih masaž je tajska masaža. Kje najdete primerne maserke in kako se začne vaše sodelovanje?

Sense je bil prvi modereni center dobrega počutja z orientalskim pridihom v Ljubljani. Ker takrat tajska masaža ni bila razširjena še niti v Evropi, je bila percepcija te masaže napačna. Izbrali smo pravo in legitimno pot. Do konkretnih stikov na tajskem inštitutu za alternativno medicino smo prišli preko tajske ambasade na Dunaju, pomagali so nam tudi z dokumentacijo in zakonodajo.

Vaša poslovna pot je izredno zanimiva. Delali ste v arhitekturi, bili ste del zgodbe Neue Slowenische Kunst. Kako je pot zavila v Sense?

Arhitektura in velnes imata več skupnega, kot se vam zdi. Lepo je tisto, kar je proporcionalno, v pravilnem sorazmerju, v harmoniji. Tako je tudi s telesom. Bolezen je posledica disharmonije v telesu, tajska masaža je znana prav po tem, da odpravlja blokade in omogoča pretok energije. Ukvarjam se s smislom in harmonijo in od tod tudi izvira ime Sense.

Bili ste članica NSK. Bi raje živeli v tisti državi? Kaj bi se morala današnja Slovenija naučiti od NSK?

Bila sem članica arhitekturne skupine Graditelji, ki je upodabljala NSK ikonografijo v tretji dimenziji. To je bilo obdobje, ko sem zelo mlada spoznala, da me komercialna umetnost ne zanima, bolj mi je všeč avantgardna. Članica države NSK sem že 25 let, letos smo imeli na beneškem bienalu postavljen paviljon in obiskovalcem smo izdajali potne liste NSK. To je bil edini »nacionalni paviljon«, katere država ni imela državne meje, in to je vzbudilo veliko pozornosti svetovne javnosti. Slovenija se kot običajno iz tega ne bo veliko naučila, bo pa vsekakor pobuda za razmislek državljanom Slovenije, ki se lahko priključijo NSK.

Več iz rubrike