Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Andrej Pečjak, direktor Inštituta Metron

Vid Pečjak je bil znan slovenski psiholog in avtor znanstvenofantastičnih zgodb, njegov sin Andrej pa z rešitvami na področju mobilnosti znanstveno fantastiko spreminja v resničnost. Leta 2015 je na prireditvi WAVE (World Advanced Vehicle Expedition) zmagal v kategoriji pionirjev.
Fotografija: Marjana Hanc
Odpri galerijo
Marjana Hanc

Z ženo Jasno sta z enim polnjenjem električnega avtomobila metron 7 prevozila 832 kilometrov – ta razdalja je daljša od poti med Ljubljano in Ženevo. Metron 7 še danes prekaša vse serijske električne avtomobile, tudi prihajajoči hit teslo 3, ki ima domet okoli 360 kilometrov.

VPRAŠALNIK

Kako daleč je trenutek, ko bo električna energija popolnoma spremenila podobo avtomobilske industrije?

Preboj je narejen, to vidim že po tem, da se za električne avtomobile zanimajo in jih kupujejo znanci, ki niso bili nikoli obsedeni s tehnologijo. Tesla 3 na avtomobilski trg prinaša ključne spremembe, zaradi tega modela bodo morali tudi preostali avtomobilski proizvajalci ugrizniti v to zanje strašno kislo jabolko.

Zakaj kislo?

Avtomobilski velikani so izrazito togi, dinozavrski, neradi sprejemajo nove tehnologije. Posledično jih ne obvladujejo, zaradi česar izgubljajo pozicijo moči. Na primer: nemški proizvajalci vozil pridejo do podjetij, ki zanje izdelujejo sestavne dele, in povedo, kateri del bo kdo delal in po kakšni ceni, so na poziciji moči, medtem ko so dobavitelji v izrazito podrejenem položaju. Pri električnih avtomobilih si tega ne morejo privoščiti, ker nimajo lastne tehnologije. To jih strašno boli. Nekako se tudi ne znajdejo v tem, kako bodo tržili poprodajo in servisiranje, ker pri električnih avtomobilih skoraj ni kaj menjati. Ampak glede tega sem prepričan, da si bodo kaj izmislili. Podjetje Tesla je po drugi strani edino skrajno resno vzelo električne avtomobile in danes so oni tisti, ki premikajo meje.

Poleg avtomobilskih proizvajalcev stoji za »fosilci« še velikanska finančna moč tistih, ki bodo veliko izgubili, če se promet elektrificira. Samo Nemčija za nafto v tujini, v Rusiji, severni Afriki, zalivskih državah in Norveški, porabi 40 milijard evrov na leto. To je ogromno denarja, ki se nekam steka, in za tak denar »se tudi ubija«. Električni avtomobili bodo prinesli zmanjšanje porabe nafte in s tem na desetine milijard manj prihodkov naftnih mogotcev in naftnih družb, ki z avtomobilsko industrijo niso vedno povezani le interesno, temveč tudi lastniško.

Kaj prinašate na avtomobilski trg?

Sveže ideje. Nekateri jih kopirajo, našo rešitev vzdržnega energetskega kroga, v katerem lahko avtomobil prek pametnih povezav deluje tudi kot hranilnik energije, so si prisvojili Američani. To je sicer dobro, saj takšne stvari ni mogoče sprožiti iz Slovenije, potreben je večji trg. Za tuja podjetja, predvsem nemška, razvijamo baterije in druge rešitve, s katerimi zaslužimo toliko, da preživimo in da lahko vlagamo v nadaljnji razvoj. Sodelujemo tudi z dobavitelji avtomobilski industriji, med drugim s podjetji Mahle Letrika, Magna Styer, CH Müller ..., in marsikom v Sloveniji, ki se ukvarja z električno mobilnostjo. Za neposreden stik z velikimi proizvajalci nismo zainteresirani, smo tudi premajhni. Delujemo še pri izobraževanju tako za naše šole kot za tujino.

Omenili ste Teslo. Nikola je spal le nekaj ur na noč, nato si je »polnil baterije« s krajšimi dnevnimi počitki. Kdaj hodite spat, kdaj vstajate?

Spat grem med deseto in pol enajsto. Vstajam med šesto in sedmo, telovadim in nato zajtrkujem.

Začnete z delom že »v postelji« ali šele, ko pridete v službo?

Ni nekega pravila. Uradno začnem z delom ob pol osmih, ko pridem v službo, kjer smo pred dobrim mesecem uvedli štiridnevni delovnik.

Podobno kot na Švedskem?

Seveda. Rekli smo si, da moramo stopiti korak naprej v odnosih med zaposlenimi. Nismo proizvodno, temveč razvojno podjetje, ljudje morajo imeti spočite možgane, morajo delati z veseljem.

Kako produktivni ste, so tisti štirje dnevi daljši?

Delamo po osem in pol do devet ur. S produktivnostjo nimamo težav, saj veste, ob petkih je ta v Sloveniji tako in tako izredno nizka. Poskusite koga dobiti v petek ob drugi uri, pa boste vedeli, o čem govorim.

So prosti dnevi res čas, ko se povsem izklopite?

Za neke stvari sem vselej na voljo, v petek in konec tedna prebiram spletno pošto in nanjo odgovarjam. Tudi v hribih, če je treba. Sem dosegljiv, a ne izsledljiv. Uporabljam staro nokio. Povsem izklopiti pa se niti ne bi hotel, ker ves čas razmišljam, kaj bi se dalo še narediti in izboljšati, glede tega sem rad ves čas v pogonu.

Kaj berete, poleg spletne pošte?

Z ženo nimava naročenega nobenega časopisa že dvajset let, tudi televizije nimava. Novic raje ne berem, aktivno pa iščem vsebine s področij, s katerimi se ukvarjam. Slabe novice te tako ali tako dosežejo, kjerkoli si.

Kaj počnete, ko si želite zbistriti glavo?

Športno plezam in hodim v gore. Plezanje je zame popolnoma sproščujoče, alpinizem pa še toliko bolj. Tam se popolnoma odklopim in preneham misliti o vsakdanjih problemih, še posebno kadar mi gre malo za nohte.

Kako motivirate zaposlene?

Danes je to zelo enostavno, zagrozim jim, da bomo ukinili proste petke. Šalo na stran, dejansko je treba produktivnost spodbujati na razne načine, predvsem tako, da ljudje delajo to, kar jih veseli in motivira, in da so za to ustrezno nagrajeni. Srce me boli, ko gledam nov kapitalistični razred v Sloveniji, ki bi si izplačeval dobičke, vse drugo pa držal na minimumu. V resnici moraš denar vlagati v zaposlene in v podjetje. Koliko pa rabim? Obleke nosim sponzorske (smeh), za gorivo ne trošimo, elektriko dobivamo iz sonca, avtomobile si predelamo. Če sem malo bolj skromen, je že tisoč evrov na mesec čez glavo dovolj.

Najljubljše tri knjige?

Več iz rubrike