Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Andrej Bele, oče kave naše regiji
SPP kava je najbolj dobičkonosno poslovno področje v Atlantic Grupi in predstavlja skoraj 22 odstotkov vseh prihodkov, kava Barcaffè pa je na slovenskem trgu sveže mlete (turške) kave tržni vodja z več kot 70-odstotnim tržnim deležem.
Odpri galerijo
Na vprašanje, ali pije kavo na bolj balkanski ali bolj italijanski način, generalni direktor Strateškega poslovnega področja kava v Atlantic Grupi odgovori, da »nacionalni« načini pitja kave ne obstajajo več, saj so se meje že pred časom močno zabrisale.
Jutro začnem s skodelico Barcaffè espressa. To je moj jutranji ritual, ki me zbudi in pripravi na delovni dan. Tam nekje do 11. ure spijem še dva in to je moja dnevna doza kofeina.
Pred več kot 25 leti sem kot pripravnik začel delati v takratni polnilnici mineralne vode Rogaški Vrelci v Rogaški Slatini. Ko jo je leta 1997 kupila Kolinska d.d. iz Ljubljane, sem prešel v oddelek prodaje pijač, pozneje pa prevzel vodenje prodaje celotnega proizvodno-prodajnega asortimana tega živilskega podjetja. Kot človek, ki ima rad izzive, sem leta 2007 prevzel funkcijo izvršnega direktorja trženja v Žitu d.d. ter se nato leta 2010 vrnil v »združeno« Drogo Kolinsko kot direktor poslovnega programa pijače. Leto pozneje je Drogo Kolinsko prevzela Atlantic Grupa, avgusta naslednjega leta pa sem bil imenovan za generalnega direktorja Strateškega poslovnega področja kava v Atlantic Grupi.
SPP kava je najbolj dobičkonosno poslovno področje v Atlantic Grupi in predstavlja skoraj 22 odstotkov vseh prihodkov. Temelji na dveh močnih blagovnih znamkah, to sta Barcaffè, ki je prisotna v Sloveniji in na Hrvaškem, v segmentu espresso kave pa je regionalna blagovna znamka, ter Grand Kafa, ki je prisotna v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Med Slovenci je najbolj priljubljena Barcaffè v obliki »turške« kave, vse bolj pa tudi Barcaffè v kapsulah, tu so še raznovrstne kave za hipno pripravo Black'n'Easy. Zavidanja vreden je tudi tržni delež blagovne znamke Barcaffè v segmentu espresso kave v gostinstvu, s katero smo prisotni, kot že omenjeno, na območju cele regije. Zelo smo ponosni na letošnjo novost, to so trije izdelki mlete kave Barcaffè Single Origin. Poletno ponudbo na policah bomo obogatili z atraktivnim cold brew napitkom oziroma kavo, ki se pripravi s hladno ekstrakcijo, namenjeno predvsem kavnim koktajlom. Na ta način želimo stopiti tudi na trg večerne in nočne potrošnje kave. Letos smo nadgradili tudi portfelj espresso mešanic z Barcaffè Divino India Single Origin, ki vsebuje najboljša zrna 100 % kave arabica iz Indije, ter novima okusoma Barcaffè Espresso mešanic za gospodinjstva. Vse to je podprto tudi z novo komunikacijsko platformo na lončkih kave v segmentu »On the GO«. V poslovnem letu 2018 smo prodali kar 12,3 milijona kav na poti.
V izolski pražarni mesečno predelamo od 600 do 700 ton kave. Na letni ravni to pomeni okoli 7000 ton kave, pri čemer približno 1500 ton izvozimo na Hrvaško. Slovenci smo s potrošnjo 3,6 kg na prebivalca nekje na regionalnem povprečju.
Borzne cene kave so že drugo leto zapored nizke, kar je posledica dveletnega velikega pridelka kave v Braziliji. Tudi letošnja letina se ocenjuje na 55 do 60 milijonov vreč. Mednarodna merska enota v trgovanju s kavo je 60-kilogramska vreča. Svetovna pridelava kave je ocenjena na dobrih 140 milijonov takih vreč. Kava je borzna surovina, z vrsto robusta se trguje na londonski borzi, z arabicami pa na borzi v New Yorku. Kot vsako borzno blago je tudi kava podvržena špekulativnim nihanjem cene, pri trgovanju pa moramo spremljati tudi valutna nihanja, in sicer tako brazilskega reala kot ameriškega dolarja.
Ne bi rekel, da obstajajo »nacionalni« načini pitja kave, saj se tudi na Balkanu vedno bolj pije espresso, pa tudi instant kava in kava iz kapsul. Italija je pač poznana kot domovina espressa, moram pa poudariti, da se tudi v naši regiji pije odličen espresso.
Dnevno delam toliko časa, da je delo opravljeno, vendar redkokdaj manj kot deset ur. Če delo opravljaš z veseljem, kot ga opravljam jaz, ni naporno. Vsak dan je drugačen, skladen z aktualnimi nalogami. Poleg dela v pisarni del časa preživim na trgu, torej med našimi potrošniki. Na ta način želim začutiti, kako trg diha, kaj pričakujejo potrošniki, česa si želijo, kako so rezultati tržnih raziskav videti v praksi. Odgovoren sem tudi za naše štiri pražarne, ki jih redno obiskujem in se nahajajo v Izoli, Skopju, Bijeljini in Beogradu – kjer je zadnjih osem let tudi moj sedež.
Popoldne načeloma ne pijem kave, če pa me že premami vonj po kavi, običajno spijem espresso brez kofeina. Seveda se ne odrečem kozarcu vina, ki ob dobri hrani vedno prija. Dan skušam zaključiti z neko obliko rekreacije, ki mi v večernih urah bistveno bolj ustreza kot zgodaj zjutraj.
Del dopusta bom zanesljivo preživel na morju, o preostalem delu pa se bom odločal po trenutnem navdihu.
Kako začenjate jutra in kakšno kavo si privoščite za dober dan?
Jutro začnem s skodelico Barcaffè espressa. To je moj jutranji ritual, ki me zbudi in pripravi na delovni dan. Tam nekje do 11. ure spijem še dva in to je moja dnevna doza kofeina.
Kako je potekala vaša poklicna pot, preden ste prišli na položaj »očeta kave« v Atlantic Grupi?
Pred več kot 25 leti sem kot pripravnik začel delati v takratni polnilnici mineralne vode Rogaški Vrelci v Rogaški Slatini. Ko jo je leta 1997 kupila Kolinska d.d. iz Ljubljane, sem prešel v oddelek prodaje pijač, pozneje pa prevzel vodenje prodaje celotnega proizvodno-prodajnega asortimana tega živilskega podjetja. Kot človek, ki ima rad izzive, sem leta 2007 prevzel funkcijo izvršnega direktorja trženja v Žitu d.d. ter se nato leta 2010 vrnil v »združeno« Drogo Kolinsko kot direktor poslovnega programa pijače. Leto pozneje je Drogo Kolinsko prevzela Atlantic Grupa, avgusta naslednjega leta pa sem bil imenovan za generalnega direktorja Strateškega poslovnega področja kava v Atlantic Grupi.
Katere kavne produkte ponujate na trgu?
Barcaffè je na slovenskem trgu sveže mlete (turške) kave tržni vodja z več kot 70-odstotnim tržnim deležem.
SPP kava je najbolj dobičkonosno poslovno področje v Atlantic Grupi in predstavlja skoraj 22 odstotkov vseh prihodkov. Temelji na dveh močnih blagovnih znamkah, to sta Barcaffè, ki je prisotna v Sloveniji in na Hrvaškem, v segmentu espresso kave pa je regionalna blagovna znamka, ter Grand Kafa, ki je prisotna v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Med Slovenci je najbolj priljubljena Barcaffè v obliki »turške« kave, vse bolj pa tudi Barcaffè v kapsulah, tu so še raznovrstne kave za hipno pripravo Black'n'Easy. Zavidanja vreden je tudi tržni delež blagovne znamke Barcaffè v segmentu espresso kave v gostinstvu, s katero smo prisotni, kot že omenjeno, na območju cele regije. Zelo smo ponosni na letošnjo novost, to so trije izdelki mlete kave Barcaffè Single Origin. Poletno ponudbo na policah bomo obogatili z atraktivnim cold brew napitkom oziroma kavo, ki se pripravi s hladno ekstrakcijo, namenjeno predvsem kavnim koktajlom. Na ta način želimo stopiti tudi na trg večerne in nočne potrošnje kave. Letos smo nadgradili tudi portfelj espresso mešanic z Barcaffè Divino India Single Origin, ki vsebuje najboljša zrna 100 % kave arabica iz Indije, ter novima okusoma Barcaffè Espresso mešanic za gospodinjstva. Vse to je podprto tudi z novo komunikacijsko platformo na lončkih kave v segmentu »On the GO«. V poslovnem letu 2018 smo prodali kar 12,3 milijona kav na poti.
Koliko skodelic kave, ki se popijejo v Sloveniji, prihaja iz vašega podjetja?
V izolski pražarni mesečno predelamo od 600 do 700 ton kave. Na letni ravni to pomeni okoli 7000 ton kave, pri čemer približno 1500 ton izvozimo na Hrvaško. Slovenci smo s potrošnjo 3,6 kg na prebivalca nekje na regionalnem povprečju.
Kako gospodarska nihanja vplivajo na ceno kave na svetovnem trgu? Kako to vpliva na potrošnika?
Borzne cene kave so že drugo leto zapored nizke, kar je posledica dveletnega velikega pridelka kave v Braziliji. Tudi letošnja letina se ocenjuje na 55 do 60 milijonov vreč. Mednarodna merska enota v trgovanju s kavo je 60-kilogramska vreča. Svetovna pridelava kave je ocenjena na dobrih 140 milijonov takih vreč. Kava je borzna surovina, z vrsto robusta se trguje na londonski borzi, z arabicami pa na borzi v New Yorku. Kot vsako borzno blago je tudi kava podvržena špekulativnim nihanjem cene, pri trgovanju pa moramo spremljati tudi valutna nihanja, in sicer tako brazilskega reala kot ameriškega dolarja.
Pijete kavo na bolj balkanski ali bolj italijanski način?
Ne bi rekel, da obstajajo »nacionalni« načini pitja kave, saj se tudi na Balkanu vedno bolj pije espresso, pa tudi instant kava in kava iz kapsul. Italija je pač poznana kot domovina espressa, moram pa poudariti, da se tudi v naši regiji pije odličen espresso.
Kako je videti vaš tipičen delovnik, kakšne so vaše obveznosti, koliko ur na dan delate?
Dnevno delam toliko časa, da je delo opravljeno, vendar redkokdaj manj kot deset ur. Če delo opravljaš z veseljem, kot ga opravljam jaz, ni naporno. Vsak dan je drugačen, skladen z aktualnimi nalogami. Poleg dela v pisarni del časa preživim na trgu, torej med našimi potrošniki. Na ta način želim začutiti, kako trg diha, kaj pričakujejo potrošniki, česa si želijo, kako so rezultati tržnih raziskav videti v praksi. Odgovoren sem tudi za naše štiri pražarne, ki jih redno obiskujem in se nahajajo v Izoli, Skopju, Bijeljini in Beogradu – kjer je zadnjih osem let tudi moj sedež.
Kako zaključite dan? Ali zvečer kdaj pijete kavo ali si raje privoščite kozarec vina?
Popoldne načeloma ne pijem kave, če pa me že premami vonj po kavi, običajno spijem espresso brez kofeina. Seveda se ne odrečem kozarcu vina, ki ob dobri hrani vedno prija. Dan skušam zaključiti z neko obliko rekreacije, ki mi v večernih urah bistveno bolj ustreza kot zgodaj zjutraj.
Kje boste preživeli letošnji dopust?
Del dopusta bom zanesljivo preživel na morju, o preostalem delu pa se bom odločal po trenutnem navdihu.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.