Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Andre Gardella, novi prvi mož SKB

V Ljubljano je prišel iz brazilskega Sao Paula, kjer je delal od leta 2012, nazadnje je bil glavni izvršni direktor v banki Banco Caciques – Banco Pecunia. Je Italijan, diplomiral je na sloviti milanski Universita Bocconi, šolal pa se je še v ZDA in Kanadi.

Kako začenjate dan?

Običajno se zbujam zgodaj in začetek dne namenim pregledu spletnih italijanskih, brazilskih in francoskih časopisov, treh držav, kjer se udeležujem volitev. Na hitro pregledam dogajanje na azijskih finančnih trgih, grem pod vročo prho in spijem močno kavo, medtem ko drugi člani družine zajtrkujejo. Potem se, običajno peš, namenim v banko.

V Ljubljano prihajate iz brazilskega Sao Paula, mesti sta kot noč in dan. Ste si, preden ste privolili, da po petih letih zapustite velemesto, sploh ogledali Ljubljano in Slovenijo? Ste bili že kdaj prej pri nas?

Mislim, da si je težko zamisliti večjo spremembo: obnašanje ljudi, način dela, podnebje, velikost ... Mirno lahko rečem, da človek izstopi iz svoje cone udobja, ko pride iz Brazilije v Slovenijo ali obratno. Nikoli prej nisem bil v Sloveniji. Izviram iz severozahodnega dela Italije, veliko bližje Franciji kakor Avstriji ali Sloveniji. Toda pri odločanju o mojem naslednjem koraku je bila prav Slovenija moja najljubša izbira. Veliko sem prebral o deželi in se veselim odkrivanja njenih posebnosti.

Zakaj vam je delo na majhnem slovenskem trgu v izziv?

Najbolj me je pritegnilo iskreno spoštovanje Slovenije. Bili ste prvi, ki ste si drznili izstopiti iz Jugoslavije. Odločili ste se, da je vaše mesto v Evropski Uniji, kar mi veliko pove o vaših vrednotah. Radi imate šport, cenite zdrav način življenja, naravno okolje pa spoštujete veliko bolj kot večina vaših sosedov, kar je verjetno vzrok za to, da je vaša dežela tako lepa. Idealno mesto za odraščanje otrok. S profesionalnega vidika imam tudi srečo, saj je SKB trdna banka z odličnim ugledom in visokim zadovoljstvom strank. Kdo bi lahko še pomislil, da sem se prišel v Ljubljano odpočit po nekaj težkih časih v Sao Paulu, toda verjemite, to je samo prvi vtis. Bančna panoga se srečuje z ogromnimi izzivi. Digitalizacija bo preoblikovala način bančnega poslovanja naših strank in način vodenja naših notranjih procesov. Konkurenca spletnih bank ali finančno tehnoloških podjetij bo postala v bližnji prihodnosti še močnejša.

Verjetno ste se pred prihodom pozanimali o razmerah v slovenskem bančništvu. Nujna je konsolidacija. Koliko bank bo pri nas čez pet let?

Slovenski bančni prostor je prenatrpan. Na trgu z okoli dvema milijonoma prebivalcev ni prostora za 12 bank. Proces konsolidacije bo najverjetneje trajal dlje kot pet let. Bolj ko se bo poglabljala integracija Evropske unije, bolj bomo upoštevali EU – in ne Slovenijo ali Francijo – za svoj naravni trg. To bo spodbudilo konkurenco in pospešilo konsolidacijo. Bančni prostor v EU se bo najverjetneje preoblikoval v takšnega, kakršen je ameriški trg danes. Imeli bomo peščico globalnih bank z močnim poslovanjem s podjetji in investicijskim bančništvom ter maloprodajnimi mesti in nekatere regionalne banke za poslovanje s prebivalstvom.

Uporabljate mobilno ali spletno banko?

Brez dvoma. V Franciji sem stranka Boursorama Banque, ki je spletna banka v celoti in pri katere nastanku sem leta 2006 tudi sam sodeloval, vse od tedaj sem njena zadovoljna stranka. V Sloveniji sem stranka SKB, ki tudi zagotavlja odlična orodja za opravljanje dnevnih bančnih transakcij prek spleta.

Investirate tudi v virtualne valute?

Nisem nasprotnik koncepta konkurence med valutami. Nekateri ekonomisti, na primer Friedman, menijo, da bi morali nekaj različnim valutam pustiti, da tekmujejo na istem trgu, in bi se uporabniki odločili, katero želijo uporabiti. Prevladala bi valuta, ki bi bolje ohranjala njihovo kupno moč ali bolj zmanjšala transakcijske stroške. Ponudniki valut bi bili regulirani, da bi se preprečile zlorabe in državljani ne bi bili izpostavljeni tveganjem, ki jih ne razumejo. Če govorimo o tako imenovanih virtualnih valutah, bi dejal, da, seveda, so virtualne, a jih s težavo štejem za valute ali sredstva. Vidim jih kot »stvari«, ki se jim je neko število ljudi odločilo dati ceno. Število ljudi, ki se ukvarjajo s temi »stvarmi«, se je dramatično povečalo, pri tem pa je nastala strukturalna razlika med ponudbo in povpraševanjem, ki je pripeljala do neverjetnega povišanja njihove cene. To se je v zgodovini že zgodilo na Nizozemskem. Med letoma 1634 in 1637 se je cena tulipanov poveišala za 5900 odstotkov; najprestižnejša žarnica Semper Augustus je dosegla ceno 10.000 florinov, kar je ustrezalo ceni lepe hiše ob enem glavnih kanalov v Amsterdamu. Številnim tragedijam bi se lahko izognili, če bi se česa naučili iz preteklih napak.

Za Italijane velja, da ste gurmani. Kaj skuhate najbolje?

Ko sem bil študent v Milanu, sem veliko kuhal. Zdaj imam za to vse manj časa. Najraje kuham jedi, pri pripravi katerih mi lahko pomagata otroka, saj mi to omogoča, da z njima preživim več časa.

Pivo ali vino?

Ali res moramo izbrati med njima?

Kako s partnerjem preživljata proste trenutke?

Imava dva otroka, stara šest in tri leta. Svoj prosti čas najraje preživljava z njima in v družbi prijateljev. Rada potujeva, odkrivava nove kraje in kulture, se ukvarjava s športom, rada dobro jeva.

Kako se sprostite preden zaspite, tečete, meditirate ali preberete otroku pravljico za lahko noč?

Moja edina možna večerna sprostitev je preživljanje časa z družino, pa to, da po večerji prisluhnem glasbi. V branju pravljic nisem ravno dober, moji timski sodelavci to vedo. Toda skoraj ne spustim priložnosti, da bi moja otroka zaspala, ne da bi z njima ne izmenjal novic o dnevu, ki sta ga preživela, o njunih dosežkih, strahovih in občutkih.

Sophia Loren, Monica Bellucci, Monica Vitti ali kdo četrti?

Sophia Loren, ker je desetletja utelešala čutnost italijanske ženske in bila dovolj pogumna, da se je predstavila v Pirellijevem koledarju leta 2007, pri starosti 72 let.