Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Andraž Tori, soustanovitelj slovenskega zagonskega podjetja Zemanta

O začetkih Zemante je v enem izmed intervjujev dejal: »Najprej sva z Boštjanom Špetičem naredila produkt za nacionalno televizijo Odprti kop, nato pa odkrila, da gre v bistvu za precejšnjo novost, in se odločila na podlagi teh tehnologij narediti podjetje.«

Že v srednji šoli je dosegel opazne uspehe pri računalništvu in osvojil dve bronasti kolajni na mednarodni računalniški olimpijadi. Tri leta je organiziral festival kibernetične umetnosti Abort Demo Party. Na prelomu tisočletja je bil tudi med ustanovitelji Kiberpipe.

Kakšen je vaš jutranji ritual? Ali kot večina ljudi v start-up sceni vstajate ob 4. uri zjutraj, ko večina še spi?

Ha ha, jutranji urnik večinoma določata otroka, ki ju je treba spraviti v vrtec. V podjetju pa začenjamo delo ob 10. uri, tako da je navadno vmes čas še za sestanek ali dva ob zajtrku.

Kdaj pa se konča? V jutranjih urah ali danes ni več tako?

Morda so danes razlogi za to drugačni kot nekoč. Kot podjetje s trgom v ZDA so naši kupci v drugi časovni coni in to pomeni, da je treba imeti sestanke tudi pozno zvečer.

Z Zemanto ste se umestili na globalni trg. Kako se to stori?

Tako, da smo najprej prodajali na domačem trgu in ugotovili, da to ne bo šlo in da moramo v tujino. Slovenija je mini trg in ni presenečenje, da ni dovolj povpraševanja za visokotehnološkimi produkti. S tem ni nič narobe, to moramo vzeti kot prednost, ki nas prisili razmišljati drugače; že od začetka se moramo naučiti delovati globalno.

Kupilo vas je ameriško-izraelsko podjetje Outrbrain, ki ima sedež v ZDA, razvoj pa v Izraelu in ki uporabnikom spleta pomaga odkrivati zanje zanimive vsebine. Projekt je poimenovala Melania. Se v tem poimenovanju skriva ambicija priti na sam vrh, kot se je to zgodilo Melanii?

Mislim, da iščete preveč simbolike. Preprosto je bilo treba najti ime, ki je povezano s Slovenijo in je razumljivo vsem vpletenim.

Bi rekli, da smo Slovenci odlični v naprednih tehnologijah in da se tega bolj zavedajo tuji investitorji kot naša država?

Mislim, da znamo odlično delati inženiring. Smo pa premalo povezani s svetom, da bi to polno izkoristili. Preveč smo zaprti, na univerzah imamo premalo tujih študentov in skoraj nič profesorjev, potrebujemo načrt za privabljanje tehnološkega, akademskega in poslovnega talenta iz tujine. A za to moramo tudi na čisto osebni ravni postati bolj odprti.

Država bi seveda lahko naredila marsikaj za to, a najprej je treba prepoznati, da to mogoče ni sektor z največ zaposlenimi, je pa tisti, ki bo preprečil popoln odliv najbolj talentiranih v tujino. Ambicioznim ljudem je treba dati težke naloge, da se lahko dokažejo. Nekaj se premika, saj je veliko precej preprostih stvari, ki jih država lahko naredi in tako rekoč nič ne stanejo. Na davčnem in administrativnem področju na primer. Za primer: vsako podjetje z desetimi zaposlenimi mora imeti dokument o sistemizaciji delovnih mest. To je v sodobnih zagonskih podjetjih nemogoče, saj vsakih nekaj mesecev menjajo smer, dokler ne najdejo profitabilnega poslovnega modela. Spisati ta dokument vzame le nekaj ur dela, a kaže na to, da imamo zakonodajo iz nekih drugih časov. Take stvari je mogoče hitro popraviti, če je le volja na strani države.

Vaš prvi produkt je bil pametni pomočnik za blogerje. Očitno ste bili več let prehitri, saj so pametni pomočniki šele zdaj »in«. Kaj prinaša novi val, na katerem surfate?

Dobro opažate, res smo bili nekaj let prehitri s pametnimi asistenti, a za to v poslu ne dobiš nagrade. Tako imenovan timing je zelo pomemben. Pri domorodnem oglaševanju smo timing zadeli mnogo bolje in od tod uspehi.

V nekem intervjuju ste pred časom dejali, da so pomembne ideje. Da so te generator vsega. Kakšne ideje je vredno uresničiti, v katere je vredno vlagati čas, znanje in denar?

Hmmm, tukaj sem se pa zmotil, ali pa so me narobe citirali. Ideje so sicer pomembne, ampak glavno je, kako jih spraviti v življenje. Tu pa so potrebni znanje, izkušnje, vztrajnost. O idejah se je dobro čim več pogovarjati in jih ne skrivati, tako lahko slišimo čim več kritike, in jih spremenimo. Potem se je treba zagnati v njihovo uresničevanje, to pa je najtežji del. Ne smemo se jih oklepati kot pijanec plota, temveč biti prilagodljivi glede na to, kaj nam rečejo uporabniki in kupci.

Kakšna prihodnost se nam obeta na področju tehnologije?

Hmm, čakajte, da pogledam v svojo kristalno kroglo.

Bolj resno, povečana računska moč in razvoj umetne inteligence bosta bistveno spremenili marsikatero človeško dejavnost v naslednjih 10–20 letih. Začenši s prevozom in logistiko. Hkrati povečana količina senzorjev okoli nas omogoča povsem nove analize in optimizacije procesov – tu lahko pričakujemo marsikatero spremembo v zdravstvu in negi. In seveda še marsikaj drugega. V splošnem pa velja, da bistveno precenjujemo kratkoročen vpliv novih tehnologij in podcenjujemo to, kako spreminjajo naša življenja dolgoročno. To, da lahko v vsakem trenutku pokličemo tako rekoč kateregakoli zemljana po mobilnem telefonu, je nekaj, kar smo prvič videli v Zvezdnih stezah. Uresničilo pa se je v nekaj desetletjih in sploh nismo opazili, da smo se prestavili v znanstvenofantastičen film.

Kako zelo vam gre na živce, če kdo reče: tega se pa ne da? Se vse da, je vse mogoče?

Hmm, predvsem nekdo, ki misli, da se nečesa ne da, ne sme motiti tistega, ki to vseeno počne.