Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Aljoša Bagola

Za svoje delo je prejel več kot sto nagrad in priznanj na domačih in mednarodnih festivalih. Poznamo ga tudi kot kolumnista, narekovalca trendov in predavatelja na poslovnih in izobraževalnih dogodkih.

Kako začnete jutra?

Moja jutra so začrtana precej univerzalno. Ko odprem oči, najprej odstranim miselni tornado, ki prihrumi v možgane. S prijetnimi mislimi vizualiziram dan, ki je pred menoj, in kmalu zatem k nama z ženo prilomasti štiriletna hčerka Sofia. Nato se »zrihtamo« in potem odpeljem Sofio v vrtec. Pot do vrtca z njo je vedno zabavna, kar me še dodatno sprosti pred začetkom delovnega dneva.

Kaj je prva stvar, ki jo naredite v službi?

V službo pridem okoli pol devete, posebnih ritualov na delovnem mestu nimam. Navade namreč hitro postanejo razvade in začnemo si domišljati, da se brez njih ne da živeti. Ena najbolj splošnih razvad je kava, ki je sicer ne pijem že več kot dve leti, vseeno pa rad posežem po žitni različici. Zdaj pijem divko, ki so jo včasih pili naši dedki in babice (smeh). V jutranjih urah se prav tako izogibam pregledovanju mejlov in podobno in se najprej posvetim kreativnemu delu. Zame je nujno ustvarjati in ne biti na razpolago; ustvarjanje pa mi pomeni absoluten spokoj in mir. Ta pričakovanja, da smo ves čas na razpolago, ki so se v naše življenje zasidrala s pametnimi tehnologijami, so po mojem mnenju neproduktivna. Ker pa ne živim v ideji službe, ampak v službi idej, si tako organiziram tudi svoj dan.

Kako padete v stanje toka?

To je pravzaprav zelo preprosto – um povežem z dušo. A v bistvu je to težko razložiti, saj se na kreativni navdih nikoli ne čaka, moraš se zatopiti v miselno trdo delo, pri čemer pravilno usmerjaš misli in brzdaš ideje, hkrati pa si odprt za butajočo inspiracijo. Kot na reki moraš najprej premagati brzice in se nato prepustiti toku mirnega dela – in tam te pričakajo prave ideje. Vsaka dobra ideja, ki preživi, tako počiva na gori zmečkanega papirja, torej na ogromno urah vloženega dela. Sicer pa imamo vsi v sebi tisto otroško kreativno iskrico, ki resda pri veliko ljudeh na žalost ugasne ali jo v svojem poklicu zapustijo.

Primož Zanoškar

Kako so po vašem mnenju pozicionirane blagovne znamke v Sloveniji?

Oglaševanje v Sloveniji je dobro razvito, čeprav se to v televizijskem oglasnem bloku ne opazi zmeraj. Povprečen slovenski oglasni blok je v tem smislu resnično moteč: namesto da bi se pripovedovale zgodbe, se preveč kriči o nizkih cenah, in to ni oglaševanje, temveč obveščanje. Kljub temu imamo poleg veliko dobrih znamk in podjetij v evropskem merilu še zelo kakovosten kodeks, festival, zbornico in oglaševalsko razsodišče.

Sodobne platforme, kot je Kickstarter, res omogočajo kakovostno predstavitev izdelkov in idej, vendar veliko podjetnikov pozabi, da predstavitev še ni zgodba. Blagovna znamka pa mora pripovedovati zgodbo.

V našem okolju se mi je zdela problematična predvsem razprodaja blagovnih znamk, ki so včasih tvorile našo identiteto. Če te končajo v rokah nekakovostnih skrbnikov, ki jih vodi zgolj kapital, izginja pomemben del naše zavesti. Zato zagovarjam bolj intimno skrbništvo in nekakšno odgovornost, podobno odgovornosti do okolja, le da gre tu za čustveno okolje. Tudi sam zato, kadar je le mogoče, ustvarjam zgodbe, prežete s slovenskimi značilnostmi – nedavno sem »obudil« kralja Matjaža in povodnega moža, kmalu bo v oglasnem bloku s podoknico razgrajal sam France Prešeren (smeh). Zelo me torej veseli, da lahko to še vedno počnem, čeprav so zdaj te znamke v mednarodni korporativni lasti. A očitno imajo tudi tam posluh za to. V Sloveniji pa imamo še ogromno uspešnih manjših zgodb, saj je veliko dobrih podjetnikov in dobrih podjetniških idej. Žal je po drugi strani razširjeno prepričanje, da si lahko podjetja svojo marketinško zgodbo ustvarijo povsem sama. Sodobne platforme, kot je Kickstarter, res omogočajo kakovostno predstavitev izdelkov in idej, vendar veliko podjetnikov pozabi, da predstavitev še ni zgodba. Blagovna znamka pa mora pripovedovati zgodbe. Šele ko se zasidra potrošniku v srce in glavo, bo ta segel po denarnici.

Zadnja stvar, ki jo naredite pred spanjem?

Iva ima zvečer večinoma vaje ali predstave v gledališču, zato uspavam hčerko jaz, nato pa si predvajam klasično glasbo in berem knjige z različnih področij. Rad si ogledam tudi kakšno epizodo Seinfelda, ker me še vedno nasmeje.

Tri knjige po vašem izboru.

V zadnjih mesecih so me navdušile knjige Kako leteti s konjem Kevina Ashtona, Ego je naš sovražnik Ryana Holidaya in Predanost Angele Duckworth.

Kako preživljate vikende?

Velikokrat preživimo konec tedna na Ptuju ali v Prekmurju pri starih starših, nemalo vikendov pa si vzamemo čas le zase, gremo na izlet ali pa ostanemo doma, kuhamo in razgrajamo (smeh).

S čim bi se ukvarjali, če ne bi bili kreativni direktor na Pristopu?

Najbolj verjetno bi se znašel v podobno ustvarjalnem okolju, kjer lahko navdih združujem z odgovornostjo.