Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Aleksander Zalaznik

Trati se je pridružil leta 1984 in v manj kot dveh letih postal vodja razvoja, leta 1995 pa je postal generalni direktor podjetja Danfoss Trata. Delo je zanj hobi, zato dneve končuje umirjeno – uživa ob skodelici čaja ali dobrega vina ter klasični glasbi.

VPRAŠALNIK

Kakšni so vaši jutranji rituali?

Med tednom budilka zvoni ob 6.40, vstanem kakšnih deset minut kasneje. Vmes preverim e-pošto in preletim novice na spletu. Po novem večkrat zajtrkujem kosmiče, prvo jutranjo kavo pa sem zamenjal s čajem. Zjutraj obvezno prelistam dnevni časopis. Delovni dan začnem okrog 8. ure, velikokrat že s sestankom v živo ali po skypu. Načeloma si jih sicer skušam organizirati po 9. uri, da imam prej še čas za pogovor s sodelavci, preverjanje pošte, telefonskih klicev ter pregled dnevnega poročila prodaje.

Kakšno glasbo poslušate?

Doma in v avtu vedno poslušam glasbo. Uporabljam storitev apple music, s katero vedno najdem tisto zvrst, ki mi v določenem trenutku ustreza. Po radiu večinoma poslušam The Wave relaxing radio.

Kakšni so vaši hobiji?

Vodenje Danfossa Trata je bilo vseskozi moje delo in hobi. Kolikor imam prostega časa, ga razdelim med družino, šport, izlete, druženje s prijatelji ter obiske različnih družabnih prireditev. Za ohranjanje kondicije pa v glavnem tečem.

V katerem obdobju bi živeli, če bi lahko izbirali?

Rad imam lepe stvari, udobje, dosegljivost informacij in sodobno tehniko, in se zato v sedanjosti čisto dobro počutim. V preteklost se ne bi vračal, če že, bi raje živel nekaj let v prihodnosti, v dobi samovozečih avtomobilov in podobne avtomatizacije vsakdanjih nalog.

Kaj menite o robotizaciji družbe?

Robotizacija proizvodnega, pisarniškega dela in vsakdanjega življenja je neizogiben proces, ki prinaša bolje opravljeno delo in večjo kakovost življenja. Robotizacija družbe poteka podobno kot katerikoli drug tehnološki razvoj. Družba bo sprejela tiste rešitve, ki bodo za vse nas koristne in nam bodo ponudile ustrezno uporabniško izkušnjo, neustrezne pa bodo zamrle. Ker robotizacija poteka postopoma, predvidevam, da bomo vse vrste digitalnih in robotskih pomočnikov sprejeli medse po dokaj naravni poti – podobno, kot si ne znamo več predstavljati življenja brez pametnih telefonov.

Koliko procesov v podjetju Danfoss je že avtomatiziranih?

Avtomatizacijo procesov uvajamo postopoma – tako, da se ekonomsko splača in ne, ker je modna muha. Začeli smo s stroji CNC, nadaljevali z delno ali popolno avtomatiziranimi napravami za montažo izdelkov, vpeljali smo tudi nekaj robotov za razbremenitev delavcev in odpravo monotonih del. V zadnjem času pa preizkušamo t. i. cobote. To so roboti, ki jih lahko enostavno programiramo in imajo vgrajenih dovolj varnostnih mehanizmov, da lahko skupaj z operaterji delajo na montažnih linijah in predvsem prevzemajo naloge, ki zahtevajo od človeka škodljive, ponavljajoče se gibe. V prihodnjih dveh do treh letih pa si želimo vpeljati avtomatizirano distribucijo sestavnih delov od skladiščenja prek transporta do delovnih mest. Pri razvojnem delu že precej uporabljamo tehniko 3D-tiskanja in računalniških simulacij.

Roman Šipić

Kakšna je vaša dolgoročna vizija?

S svojimi rešitvami želimo vplivati na zmanjšanje porabe energije s sočasnim povečevanjem udobja bivanja uporabnikov naših izdelkov. Poslovno so naše ambicije naravnane na vsakoletno rast, povečanje produktivnosti, zniževanje stroškov in povečevanje dobička, ki ga precej reinvestiramo v razvoj novih izdelkov. Veliko se ukvarjamo z digitalizacijo izdelkov in storitev kot tudi z avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje in drugih procesov. Zelo veliko – prav toliko kot avtomatizaciji ali še več – pozornosti namenjamo ljudem in prihodnosti dela. Podpiramo ljudi, ki so pripravljeni narediti korak več. Skozi različne projekte lahko vsakdo v organizaciji prispeva ideje in tako raste in se razvija. Naš fokus so ljudje, podjetje in neprestane izboljšave.

Kakšna je vloga Združenja manager v slovenski menedžerski sredini?

Robotizacija družbe poteka podobno kot katerikoli drug tehnološki razvoj. Družba bo sprejela tiste rešitve, ki bodo koristne in nam bodo ponudile ustrezno uporabniško izkušnjo, neustrezne pa bodo zamrle.

Naloga menedžerjev je vplivati na rast in ustvarjanje dobička ter dodane vrednosti. Združenje manager kot največja stanovska organizacija, v katero je vključenih več kot 1100 menedžerjev, spodbuja in podpira člane, da lahko čim bolje vodijo podjetja. Da smo pri tem uspešni, potrjujejo ugotovitve analitske družbe Bisnode: podjetja, včlanjena v menedžersko združenje, dosegajo višje poslovne rezultate. Hkrati je treba vedeti, da imamo pri tem še veliko prostora za napredek: produktivnost slovenskih podjetij je 20 odstotkov pod evropskim povprečjem. Zato smo se letos usmerili v povezovanje in sodelovanje članov – da izkoristimo vse razpoložljive vzvode, da v okoliščinah rasti poskrbimo tudi za dvig produktivnosti: da torej z istimi ekipami ustvarimo več. Na primeren način sodelujemo tudi z vlado in drugimi državnimi organi pri pripravi zakonov in predpisov, ki vplivajo na gospodarstvo.

Katere kompetence mora imeti »menedžer leta«, ki ga izberete na vsakoletnem dogodku Managerski kongres na Obali?

Prejemnik mora izkazovati prepoznavne voditeljske sposobnosti, s katerimi v daljšem obdobju dosega nadpovprečne poslovne rezultate glede na dejavnost ali primerljiva podjetja. Uspešni finančni kazalci, primerjava s konkurenco, izdelana strategija razvoja družbe za zagotavljanje prihodnjega uspešnega poslovanja, skrb za zaposlene in okolje ter inovacije predstavljajo polovico ocene. Drugo polovico predstavljajo osebni intervju s člani komisije ter rezultati ocene 360-stopinjske metode povratne informacije, kjer menedžerja in njegove voditeljske kompetence ocenjujejo sodelavci. Menedžerja leta torej izberemo med najboljšimi menedžerji in prav zato nagrada dobitnikom toliko pomeni: ker je priznanje stanovskih kolegov. Prizadevamo si, da bomo imeli – ker bomo v prihodnosti še bolje vodili svoja podjetja – kandidatov za to priznanje vedno več!