Vrnitev za štedilnik predstavlja sodoben prestiž

Včasih so bili ljudje pripravljeni plačati ogromno denarja, da jim je v prostem času kuhal izurjen kuharski mojster, današnji trendi pa kažejo, da še največji petitneži za štedilnike vse pogosteje stopijo sami.
Fotografija: Matic Kremžar
Odpri galerijo
Matic Kremžar

Da je sodobna družba postala dojemljiva za raznovrstne kulinarične aktivnosti, čivkajo že ptički na vejah. Kuhar je postal »rock zvezda«, za všečnost pa so poskrbeli tudi mediji, predvsem televizija, ko so ustvarili like, ki so gledljivi, drzni, drugačni in radi kuhajo, pove Jani Jugović, kuhar, podjetnik in bloger, ki ga je Slovenija spoznala na resničnostni oddaji Gostilna išče šefa, kasneje pa je odprl podjetje, ki je ponujalo različna kulinarična doživetja, od teambuildingov, cateringa, tečajev, …

Matic Kremžar
Matic Kremžar

»Slovenija je z vidika kulinarike izredno zanimiva in bogata, v zadnjih letih se tradicija meša s trendi in tako nastajajo vrhunske kreacije, ki mamijo elitneže, da poprimejo za nož tudi sami.« Tu pa se odpira nov poslovni model v gastronomsko-turistični panogi. Ne le ekskluzivni kuharski tečaji, tudi poslovni teambuildingi, kulinarične delavnice in luksuzna potovanja s kulinarično rdečo nitjo postajajo vse popularnejši. 

Matic Kremžar
Matic Kremžar

Zaposleni na Googlu pripravljajo govejo juhico

Jezeršek gostinstvo, Klub gurmanov Skaručna, Bazilika Družina, Kaval Group, Vila Podvin, Borbona Catering, Ribogojnica Fonda in drugi so v zadnjih letih našli tržno nišo v kulinaričnih delavnicah in potovanjih, na katera se vse pogosteje prijavlja menedžerska srenja. S podobnimi željami tujih poslovnih obiskovalcev se soočajo tudi turistične agencije. Velik del ponudnikov kulinaričnih izkušenj, pri katerih elitneži sami zavihtijo kuhalnice v roke, poteka v angleškem jeziku, saj se Slovenci po besedah Lukata Jezerška radi pohvalimo s slovensko hrano.

Nov prestiž: V kravati ali petkah za štedilnik.

Direktor Jezeršek gostinstva pojasni, da na letni ravni izvedejo okoli 50 kulinaričnih teambuildingov, med njimi je nekaj tudi takih, katerih se udeleži do 100 ljudi. Pred kratkim so izvedli večje neformalno druženje sodelavcev podjetja Parsek, ki deluje v mednarodnem okolju in so specializirani za informacijske tehnologije v zdravstvu. Njihovih 50 tujih poslovnih partnerjev je bilo nad idejo in kvaliteto izvedbe navdušenih. Špela Grabnar, partner manager v podjetju, za Svet kapital pove, da kot predstavniki IT panoge v sklopu ponudbe kompleksnih e-zdravstvenih rešitev na mednarodnih trgih, vidijo »izjemno pomembnost pri vzpostavitvi močne vezi med našim podjetjem in partnerji z namenom vzdrževanja dolgoročnih in pozitivno naravnanih poslovnih odnosov. Dogodek je okrepil naše medsebojno zaupanje in transparentnost, ki sta ključnega pomena za učinkovito poslovanje v geografsko oddaljenih deželah.«

Ne le tuji poslovni partnerji, tudi naključni turisti, željni prestižnih in avtentičnih doživetij, radi preizkusijo svoje sposobnosti priprave slovenske hrane. Podjetje Adventure Slovenia se je specializiralo za nadstandardno ponudbo vrhunskih doživetij v Sloveniji. Med njihovimi usmeritvami je zapisno, da gostom ponujajo neprimerljiva doživetja, med drugim »nezaslišano dobro« hrano in pijačo. Po njihovih besedah delujejo na najvišji ravni, kar vsebuje tudi unikatna doživetja lokalnih skrivnosti, tudi kulinaričnih. »V pakete so zmeraj vključeni vrhunski slovenski kuharji, gostje pa se tudi sami prepustijo kuharski inspiraciji.« Za svoje stranke povedo, da so potniki, ki iščejo še neodkrite destinacije, a ta očara le za nekaj trenutkov. Sodobni ljudje zato radi spoznavajo kulturo skozi zgodbe in navade lokalnih ljudi, nenazadnje tudi kulinarike.

Dr. Marjan Hočevar: Ljudje želijo osebno obravnavo, želijo biti osebno vpleteni, zato da lahko delamo iz dogodkov zgodbe. Gre za širši trend demasifikacije.

»Tujci vedo o Sloveniji bora malo. O nas so verjetno že slišali kaj lepega, vendar so še vedno zelo zadržani glede pričakovanj. Ko pridejo k nam, enostavno ne morejo dojeti, kako da niso k nam zašli že prej, v turističnem žargonu smo dosegli WOW-efekt. Lokalni kuharski mojstri nam na najboljši način predstavijo tradicionalne jedi, ali pa poskrbijo da s sveže nabranimi in ulovljenimi sestavinami z okoliških travnikov, hribov in rek, ustvarijo novo zgodbo. Če pa si pred odlično hrano umažemo roke še sami, ko poprimemo za nož, ter med pripravljanjem tradicionalnega kosila zvemo veliko malih skrivnosti velikih mojstrov, katere kot spomin na deželo katero smo obiskali vzamemo sabo, ter skozi življenje ob kuhanju doma večkrat tudi podoživimo,« pove direktor podjetja Tim Starčič. Pred kratkim je njihovo ponudbo uživala 14-članska ekipa iz Googla, ki so prileteli iz San Francisca, da se tu sprostijo, med seboj še bolj povežejo in doživijo ter okusijo Slovenijo. Nad kuharsko delavnico z Markom Žagarjem v Skaručni naj bi bili več kot le navdušeni, zaključi Starčič.

Darja Končarevič, lastnica Bazilika Družine, razloge za porast tovrstnih aktivnosti vidi predvsem v tem, da je prisotnega vedno več zavedanja o tem, kako pomembno je, kaj jemo, po drugi strani pa so se pravila kuhanja zrahljala, saj »ne kuhamo več z vnaprej odmerjenimi žlicami limoninega soka. Raje limono prerežemo, sok iztisnemo in med prsti polovimo peške. Tukaj nekaj odvzamemo, tam dodamo. Tako kot doma je to postala norma tudi drugod, na delavnicah, v kuharskih knjigah in oddajah.« 

Matic Kremžar
Matic Kremžar

»Ker smo nekaj posebnega.«

Profesor študij turizma in potovanj na Fakulteti za družbene vede dr. Marjan Hočevar fenomen vpletenosti v kuharski proces razlaga s porastom individualizma in želje po ekskluzivnosti. »Ljudje želijo osebne obravnave, želijo biti osebno vpleteni, zato, da lahko delamo iz dogodkov zgodbe. Gre za širši trend demasifikacije,« razloži. Profesor s filozofske fakultete, dr. Primož Kraševec, doda, da se bogatejši ljudje v kapitalizmu pogosto začno ukvarjati s hobiji, ki so drugačni od trenutnih avtomatiziranih dejavnosti. »Ko večina kmetov dela na industrializiranih farmah, bogati odkrijejo užitke dela na vrtu ali v sadovnjaku (čeprav se pred sto leti, ko je poljedelsko delo večinoma še potekalo ročno, nikoli ne bi prikazali blizu zemlje) in ko predelava in priprava hrane večinoma poteka industrijsko, odkrijejo radosti kulinarike (čeprav so bile prej te dejavnosti v meščanskih hišah striktno prostorsko ločene in so služkinje kuhale skrite pred očmi gospa). S tem vzpostavljajo razredno razločevanje - medtem, ko večina ljudi je poceni in hitro pripravljen 'junk', lahko bogati uživajo v skrbno ročno pripravljenih jedeh, ki vmes postanejo (tako časovni kot cenovni) luksuz.

Adventure Slovenia: V pakete so zmeraj vključeni vrhunski slovenski kuharji, gostje pa se tudi sami prepustijo kuharski inspiraciji.

Slovenija pa takemu luksuzu na področju kulinarike podvržena že zaradi samih titul, ki jih prejema, pred kratkim so ji npr. podelili naziv Evropska gastronomska regija 2021 (ERG). Na Slovenski turistični organizaciji (STO) razložijo, da je gastronomija eden od ključnih elementov turistične ponudbe naše dežele in veliko pripomore k promociji, prepoznavnosti in ugledu države in turizma. Skozi celo leto organizirajo različne študijske ture in delavnice za tuje organizatorje potovanj in medije, pri katerih igra kulinarična ponudba Slovenije pomembno vlogo. Opažajo, da imajo tuji gostje vedno raje interaktivna kulinarična doživetja, pri katerih ne gre le za okušanje, temveč tudi pripravo hrane. »Na Bledu torej delajo potice, v Radovljici izdelujejo Lectarjeva srca, v Bohinju pečejo kruh, na obali pripravljajo ribje poslastice. Občasno se odločijo tudi za pripravo celotnega obroka, za katerega na vrtu sami naberejo sestavine ali pa na lokalni tržnici nakupijo zelenjavo in ostale potrebne sestavine. Potem pripravijo celotno večerjo, od predjedi, juhe, glavne jedi in sladice,« potrdijo teze o novih valih kulinaričnih izkušnjah na STO.

Ker ima Slovenija sama po sebi izredno kvalitetno in razgibano gastronomsko plat, ker imamo pri več svetovno priznanih in mojstrskih kuharjev ter veliko entuziastično obarvanega občutka za turizem, lahko napovemo trend, za katerega smo že stopili korak naprej in ljudem ponudili resnično vrhunska kulinarična doživetja in v prihodnosti bomo na podlagi izkušenj posel opravljali še bolje in prestižneje. Ljudje danes namreč iščejo avtentičnost, zakaj je ne bi našli v neokrnjeni naravi Slovenije, med domačimi zelišči in pridelki, ki nato postanejo okusno in zdravo kosilo.

Več iz rubrike