Vprašanje ni, ali naj se država umakne, ampak kako jo izboljšati

Bolj trajnostni kapitalizem je besedna zveza, ob kateri bi nekateri zastrigli z ušesi. Pa ne bi smeli. »Vsi bi morali živeti v zadovoljivih okoliščinah,« je prepričan prvi mož skupine Michelin Jean-Dominique Senard. Če gospodarski igralci tega ne morejo doseči, se ne bi smeli čuditi, da želijo neravnovesje vzpostaviti vlade ali državni aparat z različnimi mehanizmi. Zato, ker so branilci družbene enakosti. Branilci socialne kohezije. Da je slednja predpogoj za gospodarsko dejavnost, je opozoril že Adam Smith. Zato, »če ne želimo, da bi se vlade vmešavale v gospodarstvo, morajo podjetja postati veliko bolj odgovorna na vseh področjih,« pravi Senard. Preprosto povedano – udejanjati bi morali idejo delitve tako družbene odgovornosti kot (finančne) dobrobiti.

San Francisco je postal mesto dreka, ker se je država umaknila. — Andrew Keen, britansko-ameriški podjetnik

Nestanovitne razmere, neredno plačilo, zaposlenost za določen čas ... so težave, ki bi jih morali reševati. Tudi zato, ker je razkorak med bogatimi in revnimi vse večji. »Vsi so mislili, da bo država rešila te težave s pomočjo davkov, z regulacijo, dajatvami. Resnica pa je, da je davčna optimizacija kot švicarski sir – sistem je poln lukenj,« je brez dlake na jeziku povedal profesor Yves Doz s poslovne šole INSEAD. Postavil je tudi drzno tezo, da je večina držav koruptivnih in zato ne odpravlja težav, ki jih je povzročil kapitalizem. Doz, ki predava v šoli, ki ima podružnice v Evropi, Aziji in na Bližnjem Vzhodu, opaža tudi, da se je večina držav vrnila v obdobje, ko je spet gonilo napredka in napredovanja družinski stan in to, katero šolo si obiskoval. Poslovna aktivnost danes ni več povezana s socialno noto, čeprav je prav Peter Drucker poudarjal ne le slednje, ampak predvsem odgovornost menedžmenta. »Da živimo v svetu, kakršen je, je odgovoren tudi Friedrich Hayek, avstrijsko-britanski ekonomist, ki je revitaliziral liberalno-kapitalistično dušo,« in je bil zagovornik klasičnega liberalizma, je prepričan Doz.

Peter Drucker Forum

Kapital so ljudje

To nikakor ne pomeni, da država ali države ne morejo narediti preobrata v dobrobit največjemu kapitalu – ljudem. Ti so namreč ključni za ustvarjanje vrednosti, je bilo večkrat poudarjeno na Peter Drucker Forumu, ki je 29. in 30. novembra potekal na Dunaju.

Zmotno pa je misliti, da bomo do nove blaginje in vrednosti prišli samo s korekcijo trgov, poudarja Marianna Mazzucato, profesorica ekonomije inovacij in javnih vrednot na University College London (UCL). Opozarja, da zdaj vrednost temelji na stroških, da vse ocenjujemo skozi produktivnost, ne pa skozi vrednote. »Pri tem je najbolj bizarno, da so se pri Goldman Sachsu pred leti pohvalili, da so njihovi bankirji najbolj produktivni. No, v pogledu, če ustvarjamo vrednost in jo distribuiramo prek davka, so lahko.«

Za spremembe je potrebna inovacijska komedija, ki ni skladna s tradicionalno kulturo in lahko povzroči neke vrsto shizofrenijo. — Yves Pigneur, profesor na univerzi Lozana

Thomas Stattelberger, nekdanji podjetnik, danes pa član nemškega parlamenta, ne trdi, da so države brez napak. Napake, ki so jih storile (gospodarske) politike, danes drago plačujemo, največja nevarnost, ki so jo obudile, pa je vzpon nacionalizma. »Pozabljamo na pomembne igralce – ljudi. Ne sprašujemo se, ali država služi ljudem in ali jih moralno izobražuje. Vidimo pa, da država resonira z željami ljudi. Samo poglejte Francijo, ZDA in Italijo. Ker v zadnjih 40 letih nismo bili sposobni zgraditi novega modela in se prilagoditi novi gospodarski tekmi, se v Evropi dviguje nacionalizem, ki bo stvari zagotovo poslabšal,« s svarilom Stattelberger poziva države, naj vendarle začno razvijati nove modele, ki bodo delovali.

Peter Drucker Forum

»Država je najpomembnejša inovacija v zgodovini in razmišljanje, da bi bili v nebesih, če bi se umaknila, zagovarjajo samo tisti, ki so odraščali v sistemih, kjer je bila država nad vsem,« je glede idej prostega trga in umika države iz mnogih sfer kritičen Martin Wolf, pomočnik urednika in glavni ekonomski komentator pri Financial Timesu. »Pravo vprašanje ni, kako se lahko država umakne, ampak kako narediti državo boljšo.«

Kakšno ekonomsko vrednost ima država? Individualno kolektivno varnost. Ustvarja človeški kapital. Regulira in nadzira ekonomske meje. Nudi temelje monetarnemu sistemu. Vodi in usmerja gospodarstvo na mnoge načine. Financira in usmerja inovacije in je to tudi vedno počela, poudarja Wolf. »Z ureditvami in zakonodajo skrbi za javno dobro, vzpostavlja zakonodajo, ki omogoča legitimno poslovanje, in če to ni pomembno, ne vem, kaj je. In ne vem, kako bi bil videti svet, če vsega tega ne bi bilo. Samo pomislite.«

Napake, ki so jih storile (gospodarske) politike, danes drago plačujemo, največja nevarnost, ki so jo obudile, pa je vzpon nacionalizma. — Thomas Stattelberger, član nemškega parlamenta

No, odgovor na to, kaj se zgodi, ko se država umakne, se skriva v prestolnici Silicijeve Doline. San Franciscu. »To je postalo mesto dreka, dobesedno. Zakaj? Ker se je država umaknila. In to je realnost Silicijeve doline – države več ne potrebuješ, če si v digitalnem fevdu, če živiš v varovanih soseskah,« življenja v San Franciscu danes ne olepšuje Andrew Keen, britansko-ameriški podjetnik in eden najbolj znanih komentatorjev digitalne revolucije. Da se z umikom države začno rušiti temelji družbe, je vidno tudi v južni Kaliforniji, kjer se že nekaj časa borijo s požari. »Bogati Kalifornijci so v požarih lahko najeli zasebne gasilce, ostali pa ne. To je ameriški model umika države,« pravi Keen.

Potrebujemo inovacijsko komedijo

In če se vrnemo k Wolfu. Ne pravi, da je vse tako, kot mora biti: »Države so mnogokrat pokleknile zaradi korupcije, lobiranja ... Premisliti moramo tudi monetarni davčni sistem, kako operira država blaginje v smislu trga dela, ciljev podjetij. Zaradi preteklih napak moramo bolj sodelovati. Danes namreč te napake izkoriščajo za povzdigovanje nacionalizma in nestrpnosti.« Se pa sprašuje, ali je človeštvo danes sposobno rešiti katero koli od naštetih težav. Ker če ni, nas bodo tehnologije prihodnosti uničile.

Da je v zakulisju tudi lobiranje, čeprav je to nepošteno in grdo, pravi Peter Oswald, direktor skupine Mondi. Ob tem se sprašuje, kaj želijo določena podjetja doseči z lobiranjem. Očiten primer tovrstnega početja je mogoče videti v ZDA. Ali bi morala podjetja prevzeti vajeti tam, kjer jih je država izpustila in kjer nima denarja? »Ne vem, če bi bil zadovoljen s tem, če bi Mondi napisal zakon o neki stvari, za to so pristojne druge službe,« razmišlja o tem, ali bi podjetja morala biti bolj aktivistično usmerjena.

Država je najpomembnejša inovacija v zgodovini in razmišljanje, da bi bili v nebesih, če bi se umaknila, zagovarjajo samo tisti, ki so odraščali v sistemih, kjer je bila država nad vsem. — Martin Wolf, komentator Financial Timesa

Wolf je prepričan, da noben ekonomski model danes ne deluje optimalno.

Temu pritrjuje tudi Keen, ki pravi, da tudi kitajski model ne deluje. Evropski model pa je model z malo »unicorni« (podjetji, vrednimi več kot milijardo dolarjev, op. a.) in inovacijami.

Strinja se tudi Stattelberger, ki se je za preskok iz gospodarske v politično sfero odločil v času, ko je imel nemški model težave in je začel močno zaostajati za ZDA. »Nemčija je imela težave pri inovativnosti,« se spominja. »Manjka nam družbene inovativnosti, medtem ko je Švedska še vedno dobra tako v družbeni kot tehnološki inovativnosti, kar pomeni, da država s svojo politiko dejansko ustvarja vrednost. Država mora vlagati v pionirsko tehnologijo, in šele ko so učinki tega vlaganja jasnejši, bodo prišli tudi vlagatelji,« je prepričan Stattelberger, ki je Nemčiji pred pol leta predlagal zakonodajo, ki bi podpirala inovacije in ustanovila agencijo za inovacije. »Energetska tranzicija v Nemčiji po jedrski nesreči v Fukušimi kaže, da so spremembe mogoče. Ne glede na pomisleke, ali je bilo to prav ali ne, ne moremo ogrožati prihodnosti,« poudarja.

»Zato je pomembno v dobi umetne inteligence in tehnologije veriženja blokov (ang. blokchain), torej v dobi disruptivne ekonomije, opolnomočiti nas, ljudi. Nam dati vlogo. Je pa izziv, umestiti ljudi v vse to. To je razprava o humanizmu,« poudarja Keen. No, stvari po njegovem mnenju delujejo v Estoniji in Singapurju. V državah, kjer ljudje še zaupajo državi. »Kako torej ponovno vzpostaviti zaupanje v državo in institucije? Na novo moramo definirati državo in kaj ta dejansko je. Pametna mesta bi lahko pognala novo ureditev, saj so priložnost za preporod,« je prepričan Keen. Wolf je bolj previden pri hvaljenju Singapurja: »Za vsako dobrohotno avtoriteto (kot je Singapur) dobite 99 grozljivk.«

»Spremembe se ne morejo zgoditi zgolj z odločitvijo, da se bo nekaj spremenilo. Potrebna je inovacijska komedija, ki ni skladna s tradicionalno kulturo in lahko povzroči neke vrsto shizofrenijo, ker je moteča,« strne misli Yves Pigneur, profesor na univerzi Lozana.