Visokoizobražene ženske na leto preberejo 15 e-knjig

Pred petimi leti se je tiskana knjiga zdela zastarela. Nasprotno pa so elektronske knjige veljale za elegantne, zato so hitro osvojile svet. Vendar se prodaja e-knjig zdaj zmanjšuje.
Fotografija: Blaž Samec
Odpri galerijo
Blaž Samec

Knjige so preživele številne tehnične revolucije. Tudi zadnji bum, ki jim je napovedoval izumrtje. Še leta 2013 so bili futuristi prepričani, da bo tiskana knjiga izumrla, da jo bodo zamenjale elektronske. Ta teza je daleč od realnosti, ugotavlja Marko Hercog, tehnični direktor v založbi Beletrina. »Po velikem bumu, ko so se e-knjige hitro širile, se je trend ustavil oziroma je sledila prerazporeditev. Nekateri žanri so prešli v e-knjige, nekateri sobivajo s tiskanimi knjigami, v nekaterih pa se e-knjige niso uveljavile. Odvisno od zvrsti,« Hercog opisuje trend. Strinja se tudi Rok Gregorin iz Mladinske knjige, ki pravi, da je tako veliko različnih uporabnikov e-knjig kot v primeru fizične knjige. »Kot založniki pa menimo, da bo tiskana knjiga 'umrla' pozneje kot, recimo, tiskani časopis. Pravzaprav verjamemo, da ne za časa našega življenja

Največ berejo romane

Tipični uporabnik e-knjige pri nas je ženska, starejša od 40 let, z univerzitetno izobrazbo, ki si na leto izposodi od 10 do 15 knjig in bere moderne romane, kažejo analize, ki so jih naredili v založbi Beletrina. V elektronski obliki pa so se uveljavile knjige, ki se preberejo najhitreje: romani in »paper back« različice knjig, kot jih poznajo v tujini. »Sodeč po Amazonu, je največ prodanih e-knjig, ki jih prebereš enkrat in stanejo od tri od pet dolarjev. Vse več je tudi e-knjig, ki sobivajo s tiskanimi, na primer kuharske knjige in turistični vodniki. Med temi se povečuje nabor turističnih vodnikov Lonely Planet, ki omogoča nadgradnjo e-knjige oziroma posodobitve. Vse več je tudi e-knjig za šolstvo,« razlaga Hercog in dodaja, da Slovenija za svetovnim trendom ne zaostaja – vsaj ne na področju sodobnega romana in ljubezenske literature. »Ti sta v e-obliki daleč na prvem mestu. Tako kažejo podatki izposoje,« pravi.

Kako se založbe odločajo, kaj bodo izdale v e-obliki? »Največ je odvisno od pogojev, ki jih postavi imetnik avtorskih pravic. Seveda pa tudi od povpraševanja in priljubljenosti posameznega naslova v papirni obliki,« pojasnjuje Gregorin.

Prilagoditev e-knjige našemu prostoru

Po velikem bumu, ko so se e-knjige hitro širile, se je trend ustavil oziroma je sledila prerazporeditev. Nekateri žanri so prešli v e-knjige, nekateri sobivajo s tiskanimi knjigami, v nekaterih žanrih pa se e-knjige niso uveljavile.

Pri nas e-branje primarno generira izposoja, ne nakup, zato tudi vse slovenske knjižnice izposojajo e-knjige. Tudi v svetu se prodaja e-knjig zmanjšuje. V Veliki Britaniji se je prodaja e-knjig petih največjih založnikov leta 2015 zmanjšala za 2,4 odstotka na 47,9 milijona prodanih enot, so o ugotovitvah Booksellerja zapisali v Guardianu. To je prvi večji padec prodaje e-knjig v času digitalne dobe. Hercog to pripisuje trendu buma, ko so se indeksi rasti zelo zvišali, kar je napihnilo balonček, ki je zdaj počil. Trg se sicer ni sesul, ampak se je konsolidiral, pravi. »Zdaj je vse v normalnih tirnicah, e-knjiga pa je našla svoje mesto v žanrih, kjer ima pravo mesto,« razmišlja Hercog, »v nekaterih žanrih pa je fizična knjiga izpodrinila e-knjigo, na primer v segmentu monografije in poezije.« Čeprav področje e-knjig v založništvu ni najpomembnejše, je še vedno prisotno. Pa tudi prihodek od e-knjig ni več zanemarljiv, ugotavlja Hercog. V Sloveniji od veliki založnikov e-knjig, na primer, ne ponujata le Učila in založba Modrijan.

Blaž Samec
Blaž Samec

Pri nas na leto 500 naslovov e-knjig

Na leto pri nas izide okoli 500 naslovov e-knjig, od tega v Mladinski knjigi na leto izdajo okoli sto e-knjig, pravi Gregorin. V Sloveniji je na leto prodanih 1000 e-knjig, izposojenih pa kar 40.000. Majhni prodaji e-knjig botruje dejstvo, da Amazon oziroma njegov bralnik Kindle, ki je v Sloveniji zelo razširjen, ne podpira slovenščine. Zato so e-knjige pri nas večinoma na voljo v knjižnici. »V slovenskih knjižnicah se izposoja povečuje,« pravi Gregorin. Beletrina je s sistemom Biblos zagotovila stalen dotok svežega gradiva, s čimer se povečujeta tako izposoja kot število naslovov knjig, pravi Hercog. »Slovenija se v evropskem merilu po izposoji knjig uvršča visoko,« dodaja. »Povpraševanje je pri nas kar konstantno, ne vemo pa, koliko e-knjig se pretoči skozi druge, tuje spletne trgovine,« pojasnjuje Gregorin.

Prihaja bralnik v slovenščini

Za širitev e-knjige je več razlogov. »Gotovo so k temu pri nas pripomogli brezplačni dostop do e-knjig in tudi elektronski bralniki. E-knjižnica je ne nazadnje odprta 24 ur na dan, ni nobenih zamudnin – knjigo lahko posameznik bere 14 dni, potem se datoteka zaklene in bralec si jo nato spet lahko izposodi. Do e-knjižnice lahko dostopamo kjerkoli, tudi na dopustu. V en bralnik pa lahko spravimo tudi zelo veliko e-knjig,« navaja vzroke za vse večjo uveljavljenost Hercog.

V Sloveniji je na leto prodanih tisoč e-knjig, izposojenih pa kar 40.000.

K širitvi pripomorejo tudi napredne tehnologije, kot so (tablični) bralniki, namenjeni izključno branju knjig v slogu kindla. »Vneti bralci želijo brati na e-bralnikih, zato se prodaja teh spet povečuje,« opaža Hercog. Polega tega pa so ti primerni tudi za tiste, ki imajo težave z vidom. »Več kot 50 odstotkov populacije ima težave z vidom, zato lažje berejo na bralnikih, kjer je mogoče poljubno nastaviti velikost črk. Imajo jih knjižnice in tudi domovi za ostarele,« razlaga sogovornik in dodaja, da bo v Biblosu kmalu na voljo bralnik v slovenščini, ki bo cenovno primerljiv s kindlom.

Več iz rubrike

trendi

Kako se prepletata budizem in znanost

Znanstveniki vse bolj uporabljajo budistično modrost za razumevanje različnih raziskovalnih tem in človeškega stanja. Menihi in redovnice pa zavzeto srkajo najnovejše raziskave. Njihova vprašanja so …

trendi

Blagoslov in prekletstvo à la Michelin

O tem, kako podjetje, ki prodaja gume, odloča o usodi svetovne kulinarike.

trendi

Ženske se manj ličijo. Posledice se že čutijo

Japonsko luksuzno kozmetično podjetje Shiseido se spogleduje s kitajskim spletnim modelom, ki bi podjetju zagotovil rast po pandemiji. Trenutno časi niso rožnati.

trendi

Na dnu oceana poteka lov na minerale, vredne več bilijonov

Najzanimivejša prihodnost tehnologije za drone morda ne bo v zraku, po katerem bi dostavljali pakete za Amazon, ampak pod vodo, kjer bi pomagali odkrivati ogromno bogastvo.

Komentarji: