Vi, plešete?

»Ples ni samo priložnost za gibanje in kakovostno preživljanje prostega časa, ampak ponuja veliko več. Človeka oblikuje, spreminja, mu daje samozavest, krepi zaupanje vase in samospoštovanje ter s tem ljubezen do sebe in drugih. Zaupanje in vera vase pa premagata mnoge ovire na poti k dobremu partnerstvu in sožitju ter s tem k uspešnejšemu življenju tudi v poslovnem svetu,« je prepričan Ivan Korelc, dolgoletni član LPK (Ljubljanski plesni klub – klub seniorjev) in sodelavec Plesnega epicentra Ljubljana. Poleg tega, pravi, nam ples z gibom, torej z neverbalno govorico, omogoča izraziti, česar nam sicer ne uspe. »Vzporedno s tem se na nezavedni ravni razvija tudi spoznavanje neverbalne govorice drugih. Bistvo plesa je estetika, lepota sama po sebi pa človeka nagovarja, navdihuje, ga torej kultivira,« razlaga sogovornik.

S plesom do manj stresa

In ne samo to, dokazano je, da plesno gibanje in glasba zmanjšata stres in napolnita telo s hormonom sreče. »Ples spodbuja izločanje oksitocina, ki ljudi zbližuje in razvija empatijo. Ta je sestavni del čustvene inteligence, ki omogoča in izboljšuje medsebojno sožitje in komunikacijo, to pa je lastnost, s katero se odlikujejo uspešni poslovneži,« pojasnjuje Korelc. Njegova kolegica, ravnateljica Epicentra Neva Kralj, plesna pedagoginja in koreografinja, specialistka pomoči z umetnostjo – plesna terapevtka, k temu dodaja, da v zgodnji dobi ples pozitivno vpliva na otrokov psihofizični in socialno-emocionalni razvoj, v odraslosti vsestransko bogati in uravnoveša, v zrelih letih pa ohranja človeško kognicijo, fleksibilnost, koordinacijo in ne nazadnje socialno življenje.

Ples je del splošne razgledanosti

Poznavanje osnovnih plesnih korakov je kot poznavanje zgodovine, literature, glasbe, filma, sodobne umetnosti in bontona.

Znanje plesa je po mnenju Korelca tudi sestavni del splošne razgledanosti. »Ljudje iz poslovnega in diplomatskega sveta so del elite in kot takšni pozitiven zgled za družbo, zato menim, da bi morali biti tudi dobri plesalci družabnih plesov in redni gostje elitnih plesov. Kot aktivni plesalec družabnih plesov in učenec plesnega mojstra Adolfa Jenka opažam upad plesne kulture in odsotnost znanih osebnosti na plesiščih. Ravno tako ni več znamenitih cehovskih plesov, kot so bili na primer plesi odvetnikov, častnikov, zdravnikov in drugih cehovskih združenj. Na njih so se družili stanovski člani s svojimi partnerji in tako združili koristno s prijetnim. V Ljubljani so bili ti plesi večinoma v plesni dvorani hotela Union in dvorani stavbe Kazina, ki je bila zgrajena ravno v te namene,« pravi Korelc in dodaja, da na plesiščih manjkata plesni bonton in olika, česar je učil pokojni plesni mojster Adolf Jenko.

Klubi povzročajo škodo

Shutterstock

Veliko škodo družabnim plesom, ki jih po svetovnem plesnem programu delimo na standardne, latinskoameriške in modne in jih plešemo v paru, je povzročila diskomanija z odpiranjem številnih klubov, v katerih vladajo polmrak, hrup in agresivni svetlobni efekti, je prepričan sogovornik. »Mladim je tak ambient morda všeč, ne pripomore pa k njihovi socializaciji in kakovostnemu druženju. Nasprotno, diskoteke mlade odtujujejo, saj so to plesi brez telesnega stika, prav tako pa zaradi hrupne glasbe preprečujejo komunikacijo. Znane so ugotovitve o škodljivosti preživljanja prostega časa mladih po diskotekah, zato napredne države že dlje časa popularizirajo družabni ples z oddajami, kot je Zvezde plešejo. Iz strokovnih člankov je razvidno, da se je vpis po teh oddajah v tujini enormno povečal, zlasti v Nemčiji, kjer je postal družabni ples med najbolj razširjenimi hobiji za staro in mlado in vseh slojev.«

Pa se vrnimo k poslovnežem, ki ples zaradi večjih službenih obremenitev potrebujejo morda bolj kot drugi, saj z njim dosežejo telesno in duševno uravnoteženost, da laže prenašajo vsakodnevna bremena.

Manj je več

Ples spodbuja izločanje oksitocina, ki ljudi zbližuje in razvija empatijo. Ta je sestavni del čustvene inteligence.

Za poslovneže so po mnenju Ivana Korelca in Neve Kralj zelo primerni plesi, pri katerih pridejo do izraza eleganca, stil in umirjenost, in ne toliko fizična kondicija ter velik nabor različnih slik. »Pri poslovnežih velja 'manj je več'. Bolje preproste stvari, ki so izpeljane perfektno, kot komplicirane, ki so zaplesane povprečno,« pravi Korelc. Med takšne plese plesni mojstri prištevajo fokstrot, angleški in dunajski valček, rumbo, ča ča, tango ... Čeprav elitni plesi v našem prostoru niso ravno pogosti, se imajo slovenski menedžerji priložnost dokazati na Lions in Rotary plesih, slovesnem Aninem plesu v Rogaški slatini ali na gala Jenkovem plesu v Festivalni dvorani v Ljubljani. Tradicionalni veliki rotarijski ples, ki bo 4. februarja 2017 v dvorani Union, po besedah Miha Dobrina, enega od organizatorjev, poskuša ohranjati in predvsem pripeljati nazaj tradicijo plesa, ki je bila pred vojno bolj izražena v smislu črno-bele redute. »Poznavanje osnovnih plesnih korakov je kot poznavanje zgodovine, literature, glasbe, filma, sodobne umetnosti in bontona,« pravi Dobrin. In ko smo že pri bontonu, je tudi pri plesu treba upoštevati kodeks oblačenja. Zgodi se namreč, pravi sogovornik, da se udeleženci oblečejo neprimerno. »Dogodku v dvorani Union, kjer igra orkester Big band in je postrežena dobra hrana, je treba tudi z izbiro oblačil izkazati spoštovanje.«

Na rotarijski ples, ki poteka od leta 1993, so vabljeni vsi, dogodek je popolnoma odprte narave. Zbrana sredstva namenijo za izobraževanje mladih upov.