Veselje do življenja, žalostno prezrta navada

V dokumentarnem filmu Tok Ljubezni, v katerem življenjske zgodbe o ljubezni pripovedujejo ostareli vaščani iz odmaknjene romunske vasice v Transilvaniji, je moč razbrati, kako pomembne so za naše zdravje prijateljske vezi, smeh, pogovor in ljubezen.

V tisti odmaknjeni vasi ljubezen in poželenje polnita misli vaščanov, v hitrem sodobnem času pa pozabljamo na krepilno moč ljubezni, prijateljstva in navsezadnje spolnosti ter orgazmov.

Ko to zapišemo ali izrečemo, se še vedno malce ustavimo in še enkrat vprašamo, ali bi nemara to raje izbrisali ali ne izgovorili. A, ravno slednje razkriva, kako nespametni smo.

Predajanje tabujem namesto ljubezni na bo prineslo prav nič dobrega. Torej, pod črto lahko ugotovimo, da je zelo pogosto pomanjkanje ljubezni, spolnosti in prijateljstva in da če k temu prištejemo še vse večjo obsedeno predajanje delu, begu od trenutka z rekreacijo, ki od nas zahteva nadčloveške napore, pretirano sanjarjenje o prihodnosti in stroge diete, ki nam odvzamejo še zadnji grižljaj veselja, potem ne čudi dejstvo, da se sodoben svet sooča z zelo kritično sliko mentalnih obolenj.

Zatorej, je verjetno dobro priporočilo, da se moramo vsak dan spomniti, da živimo le enkrat in da moramo v življenju uživati, delati stvari, ki jih imamo radi in ob katerih se smejimo. Smeh je pol zdravja, pravijo. In da, ne gre le za to, da sta veselje in ljubezen pojma, ki ju povezujemo s srečo, temveč dejansko sprožita pozitivne učinke tudi na fiziološki ustroj človeka.

Postulati zdravega življenjskega sloga

Jutranje pretegovanje kot mačka, pitje vode, dodajanje vitaminov k prehrani, vsakodnevna čuječnost, izogibanje soncu, 16-urni post, štetje korakov, poslušanje ptic, otroška igrivost, body pump….Je še komu jasno, kaj je pravi zdravi življenjski slog?

Nutricist vam bo na srce položil, da morate pojesti veliko zelenjave in sadja, učitelj telovadbe bo svetoval trening za moč in aerobni trening z obveznim dodatkom raztegovanj; guru pa negovanje lepih misli, čustev in energijskih polj. Vse našteto sodi v t.i. zdrav življenjski slog, a mati modrosti je zmernost in ravnotežje.

V časniku Delo je kineziolog, dr. Tim Podlogar pred časom zapisal, da »je zdrav življenjski slog je ravnotežje različnih komponent. Je način življenja, v katerem je več pozitivnih kot negativnih čustev, in je slog, s katerim preprečimo tisto, kar bi lahko dolgoročno obžalovali. Ni nikakršno pretiravanje z ničimer«.

Holizem pred redukcionizmom

V sodobnem svetu je še vedno kralj znanosti t.i. redukcionizem. To je  preučevanje enega detajla, pri čemer se izloči širša slika pojava. V okviru vprašanja zdravih navad in moči za upravljanje stresnih situacij to ni najboljša pot, saj moramo v skladu telesa, v katerem vse deluje povezano in odvisno, tudi mi z njim ravnati na bolj celosten ali holističen način. Še več: s telesom moramo ravnati tako, da je sproščen in brez spon dresure, urnika, discipline.

»Ko to storimo, hitro pridemo do razmeroma kratke definicije zdravega življenjskega sloga. To je način življenja, ki nam v danem trenutku prinaša veselje, srečo in zadovoljstvo in je, to je ključno, vzdržen dolgoročno in ne vodi do preprečitve bolezenskih stanj.

To bi pomenilo, da na stara leta ne bi trpeli za zdravstvenimi težavami, ki bi se jih dalo prej preprečiti, na primer z vadbo, in ne bi imeli slabe vesti za odločitve, ki ste jih sprejeli. To tudi pomeni, da si s trenutnimi dejanji ne ustvarjamo težav v prihodnosti«, je dal priporočilo Podlogar. Gremo po vrsti..

O telesni aktivnosti brez obsedenosti

Mnogi vidijo življenjski ideal v posameznikih, ki vsak dan ure in ure preživijo na kolesih, v bazenu ali tekaških čevljih ter dosegajo izvrstne rezultate v svoji starostni kategoriji na ljubiteljskih tekmovanjih.

A če te disciplinirane ljudi povprašate o težavah s koleni in hrbtenico, boste hitro ugotovili, da jih ima velik delež, če ne skorajda vsi.

Kaj hitro vidimo, da pretiravanje s telesno aktivnostjo vsekakor ne spada v definicijo zdravega življenjskega sloga. Obsedenost s športom morda ni najboljša izbira, je v Rimskih termah na "Vikend ODDIH-u za vašo hrbtenico", dejal Karim al Saleh, ki je tečajnikom pokazal vaje za optimizacijo lastnosti vezivnega tkiva in vključitev fascije kot strukture v vadbeni program.

Dobro priporočilo, da se moramo vsak dan spomniti, da živimo le enkrat in da moramo v življenju uživati,

Kot veste, je fascija  mreža kolagenskih vlaken, ki prepleta in povezuje različne dele naših teles, mišice, kosti ter organe in ima pomembno vlogo pri prenosu sil po telesu in je zato ključna za fleksibilnost, prilagodljivost in elastičnost ter izredno zmogljivost našega telesa. Dobro trenirana fascija vpliva na zmanjšanje bolečin in prispeva k dobremu počutju. Vaje, ki jih je pokazal v Rimskih termah, so igrive, zabavne in vključujejo igro, na katero smo odrasli na žalost pozabili.

In prav na igranje in igrivost radi spomnijo modri in vitalni starostniki. Ti običajno pripovedujejo, da v življenju niso z ničemer nikoli pretiravali in da so privoščili le dolge sprehode in vrtnarjenje ter veliko sproščenosti in veselja.  O tem govorijo tudi najbolj slavni otočani z Japonske, ki dosegajo preko sto let. Njihove zgodbe in recepti za kakovostno življenje so strnjene v knjigi z naslovom Ikigaj, kjer je lepo povzeta japonska umetnost življenja.

Prehrana ali iskanje zmernosti

V okvir zdravih navad sodi tudi prehrana. Če mislite, da morate pri zasledovanju zdravega načina prehranjevanja vsako jutro na tešče popiti liter vode, žlico oljčnega olja, in dvajset različnih prehranskih dopolnil v obliki kapsul ali praškov, ste v zmoti.

Vsekakor del zdravega življenjskega sloga ne more biti prehranski režim, ki nam zagreni vsako jutro, nas omejuje pri vnosu jedi, ki jih imamo radi; nam preprečuje, da uživamo hrano, ki jo uživa večji del populacije, ali je način prehranjevanja z vidika naših finančnih zmožnosti nemogoč.

Naša  prehrana mora biti dolgoročno vzdržna, nam omogoča ohranjanje zdrave telesne teže in vsebuje vsa nujno potrebna hranila; pa tudi priboljšek se lahko znajde na vašem krožniku, saj navsezadnje »gre ljubezen skozi želodec«, mar ne? Tudi ljubezen do sebe!