»V vsaki organizaciji je mobing«

Zadnje desetletje je veliko govora o dobrem počutju na delovnem mestu, ki presega meje varnosti in fizičnega zdravja. Vse več pozornosti je namenjene psihičnemu počutju in s psiho povezanim boleznim. Stres, ki ga doživljajo zaposleni, namreč vpliva na delovno motivacijo in produktivnost.
Fotografija: Matej Družnik
Odpri galerijo
Matej Družnik

»V vsaki organizaciji je mobing,« odločno pove Christophe Lefevre, državni sekretar za evropske in mednarodne zadeve pri Francoski konfederaciji poklicnih in vodstvenih uslužbencev, ki ima 170.000 članov. Pred časom je bil v Sloveniji na povabilo Združenja Menedžer.

Lefevre, ki je sicer tudi podpredsednik Evropske konfederacije vodilnih kadrov in zaposlen v Scorju, peti največji pozavarovalnici na svetu, se ukvarja tudi z nadlegovanjem na delovnem mestu. Pravi, da je v zadnjih letih pozavarovalnica Scor veliko eksperimentirala in uvajala spremembe. »Po sesutju newyorških dvojčkov pred 15 leti nas je močno prizadela kriza, sledili sta kriza najvrednejših podjetij na borzi leta 2002 in finančna kriza leta 2008. Soočali smo se s finančnim stresom, odpuščanji … Ostala je le polovica vseh zaposlenih. Poleg tega pa smo ugotovili, da vodilni menedžerji niso imeli voditeljskih sposobnosti, kar je bilo slabo za podjetje. Treba je bilo nekaj spremeniti.«

Kako pogost je mobing na delovnem mestu?

Po podatkih študije, ki smo jo naredili pred desetimi leti, je bilo izmed 500 zaposlenih na bolniški zaradi mobinga na njej 12 odstotkov zaposlenih. O težavah smo obvestili oddelek za upravljanje človeških virov, a težave niso rešili. Danes je nadlegovanja na delovnem mestu bistveno več kot nekoč. Lani smo imeli primer, ko bi morali enega od vodilnih odpustiti zaradi nadlegovanja, a ga niso.

Kako se kaže nadlegovanje?

Vodilni menedžment nižjega zaposlenega daje v nič. Grozi mu z odpovedjo, če ne bo opravil dela, in zahteva, da dela tudi 12 ur in več, pogosto tudi pozno v noč. Mnogi delajo tudi med vikendom. Če bi se zaposleni želel pritožiti, mu nadrejeni pogosto da vedeti, da se ne bo nič spremenilo in da bo odpuščen prijavitelj nadlegovanja. Posledično so nadlegovani negotovi, stalno pod pritiskom. In trpijo. Sam se srečujem ne le z nadlegovanjem v srednjem menedžmentu, ampak tudi v visokem menedžmentu.

Ali se srečujete z različnimi vrstami nadlegovanja?

Da, pri čemer primera spolnega nadlegovanja še nismo imeli. Vsaj do mene ta informacija ni prišla, smo pa v podjetju imeli en tak primer pred 25 leti. Eden višjih uslužbencev je zaradi spolnega nadlegovanja izgubil službo in bil na sodišču tudi obsojen. Nadlegoval je štiri zaposlene. Je pa spolno nadlegovanje težko odkriti, saj ga storilec ponavadi ne prizna in trdi, da si žrtev izmišljuje, žrtev pa ga zaradi strahu, da ji nihče ne bo verjel, tudi ne prijavi. Najpogostejše pa so delovne obremenitve. Lani smo imeli primer, ko je vodilni naložil delavcu, ki je vodil že tri projekte, da mora sprejeti še četrti, nov projekt. Ta je sicer opomnil, da je to neizvedljivo, da potrebuje pomoč, da je tudi sicer potrebna reorganizacija, in to napisal tudi vodilnim. Po sestanku na oddelku upravljanja človeških virov je dobil ultimat: ali daš odpoved ali pa te odpustimo.

Koliko pa se ljudje zavedajo, da so nadlegovani na delovnem mestu? So preveč potrpežljivi?

Žal opažam, da se ne zavedajo, da so nadlegovani. Zato je veliko izgorelih, zdravniki jim predpisujejo bolniško, a jo pogosto zavrnejo, rekoč, da imajo veliko dela, da morajo na službeno pot, bojijo se, da bi izgubili službo. Pred osmimi leti je odbor za zdravstvo pri nas opravil študijo. Ugotovili so, da je v zgolj enem oddelku pozavarovalnice polovica zaposlenih pod hudim pritiskom. To pomeni, da je polovica zaposlenih trpela, med njimi še posebej zaposleni, ki so nadomeščali porodniške ali bolniške. Če je na oddelku deset ljudi pod pritiskom, je to veliko. Ko smo jih spraševali, ali so izgoreli, so to zanikali. So pa priznali, da so negotovi, da bi morali na bolniško, a si ne upajo. To pomeni, da sami znakov nadlegovanja niso prepoznali, ampak so jih prepoznali šele, ko smo jih eksplicitno vprašali o izgorelosti.

Koliko prijav mobinga in nadlegovanja dobite na leto?

Najpogosteje imamo pet primerov na leto, ki so povezani z dolgotrajno bolniško odsotnostjo. Je pa težko izvedeti, zakaj so ljudje na bolniški, saj so zdravstveni podatki tajni. Redkokdo se odloči, da bi jih delil z nami. Vendar ti primeri strmo naraščajo.

Omenili ste, da se je vaša pozavarovalnica lotila strukturnih sprememb. Kaj se je zgodilo z vodilnimi, ki so izvajali mobing nad zaposlenimi? So bili odpuščeni?

Ne, niso jih odpustili. V podjetju so vedno zavarovani, premeščajo jih na druge oddelke. Eden izmed menedžerjev, ki je bil šovinist, je bil premeščen na oddelek, kjer je delal le z moškimi. Nekateri primeri so z mojo pomočjo končali na sodišču, a so se postopki končali le v štirih primerih. Drugi so se pogodili zunaj sodišča in prejeli odpravnino. Smo pa poskušali mobing in druge vrste nadlegovanja preprečiti z več dodatnimi izobraževanji za vodilni menedžment, ustanovili smo neodvisno komisijo, ki se ukvarja s prijavami nadlegovanja, sam pa pozivam zaposlene, da mobing prijavijo.

Torej vaše podjetje plača zaposlenemu, da primer ne pride do sodišča?

Ja. Pogosto plačajo okoli 20.000 evrov, lahko pa tudi 150.000 evrov. Ampak to so podatki, ki sem jih videl v sodnih sklepih. Koliko plačajo tistim, ki se odločijo za krajšo pot, brez sodišča, pa ne vem. Do zunajsodnih kompenzacij namreč nimam dostopa.

Ali potem ljudje pustijo službo ali morda kdo celo ostane?

Ne, vsi, ki so podali prijavo, so šli. Pravzaprav je podjetje marsikateremu, ki je podal prijavo, dejalo, naj od dne prijave naprej dela od doma. Dan kasneje so jih povabili na razgovor. V dnevu odsotnosti z delovnega mesta je lahko podjetje pregledalo vso elektronsko pošto zaposlenega in naredilo kopije pomembnih informacij, ki bi jih zaposleni lahko uporabil na sodišču. Zato prijaviteljem vedno svetujem, da pridejo v službo in ne ostajajo doma, ker je to njihova pravica.

Predvidevam, da vas v podjetju ne marajo, da ste persona non grata.

Res je. (smeh) Niso navdušeni nad tem, da imajo med zaposlenimi nekoga, ki želi ščititi delavce.

Kako se soočate s tem?

Težava je, da je to prešlo v osebni spor med menoj in našim predsednikom. Poskuša me obtožiti trgovanja z insajderskimi informacijami v primeru enega podjetja, kjer sem kupil delnice. To je bilo smešno, ker podjetja še ni bilo na borzi in ker ima 90 odstotkov delnic pravzaprav nekoč zaposlenih v naši pozavarovalnici, ki so ustanovili svoje podjetje. Finančni policijski urad je preveril obtožbe in ugotovil, da sem čist, kot temu rečejo. Pregledali so vso mojo elektronsko pošto, vse telefonske klice je preverila tajna služba.

Kako ste se torej sami soočali z mobingom?

Vložil sem tožbo proti našemu predsedniku zaradi moralnega nadlegovanja. In potem bom pustil službo in iskal novo.

Več iz rubrike