V Ljubljani 33. grafični bienale s satirično rdečo nitjo

V Švicariji v parku Tivoli bo drevi odprtje 33. grafičnega bienala. Rdeča nit letošnje izdaje, ki nosi naslov Vice v lisice, je satira. Kuriaral jo je mednarodno priznan umetniški kolektiv Slavs and Tatars. Ob odprtju bodo tudi podelili veliko nagrado 33. grafičnega bienala Ljubljana.
Kot je za STA povedala Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), ki bienale organizira, je umetniški kolektiv Slavs and Tatars sodeloval na 32. bienalu in se jim je za kuriranje letošnje izdaje ponudil kar sam. Med razlogi, da so ga izbrali, je izpostavila tudi, da se kolektiv, kot sam pravi, posveča območju vzhodno od nekdanjega Berlinskega zidu in zahodno od Kitajskega zidu. In tu so našli povezavo z geopolitičnim prostorom, ki ga je včasih zaobjemal ljubljanski grafični bienale.

Poleg tega se kolektiv Slavs and Tatars veliko posveča založniškemu delu in jeziku oziroma prevodom iz enega v drug jezik. Izbrali pa so ga tudi zato, ker je v zadnjem času že kar moda, da velike razstave in bienali vabijo umetnike kot kuratorje in tudi njih je zanimalo, kako grafični bienale vidijo umetniki.

Kolektiv je iskal povezavo med grafiko in med sodobnim časom ter jo našel na presečišču med satiro in grafiko. Obe po besedah Nevenke Šivavec nagovarjata najširše množice, tudi danes na spletnih omrežjih nastajajo memi, protestni plakati in drugo. Zato so se odločili, da je satira dobro izhodišče, začeli pa so z zanimivim vprašanjem, ki parafrazira Georgea Orwella, ki se glasi, je res vsaka šala že majhna revolucija?

Na letošnjem bienalu bodo zastopani različni mediji. Vprašanje medijev je sicer v povezavi z bienalom zadnja leta ves čas aktualno. A, kot pravi Nevenka Šivavec, je bil MGLC res ustanovljen, da postne grafični produkcijski center, kar še vedno je. Vmes je postal tudi muzej, ki se v svojih rednih programih intenzivno ukvarja s tradicionalnimi in sodobnimi oblikami grafike. Bienale pa je moral iti v korak s časom, če je želel v poplavi bienalov po svetu "obdržati glavo nad vodo". Ker smo že nekaj časa v t. i. postmedijski dobi, so iskali v smeri, da so se vprašali, kaj lahko z grafiko sporočamo in na kakšen način. In tako se je polje grafike zelo razširilo, je povedala in dodala, da poleg tega danes tudi ni prav veliko umetnikov, ki bi se ukvarjali samo z grafiko.
Na bienalu sodelujejo umetniki iz Slovenije, Poljske, Ukrajine, Gruzije, Bolgarije, Kitajske, Irana, Velike Britanije in ZDA, ki v sklopu svojih raznoterih praks uporabljajo samosvoje grafične jezike. Z uporabo ironije in smešenja želijo spodbuditi vznik izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Ob zgodovinskem delu so na razstavi na ogled tudi dela sodobnih umetnikov, vključene so intervencije različnih aktivistov in novomedijskih polemikov ter predstave stand up komikov in drugih, so zapisali v MGLC.

Razstava bienala bo na ogled v devetih prizoriščih po Ljubljani, razen v MGLC še Švicariji, Projektnem prostoru DUM, Galeriji Equrna, Narodni galeriji, Narodni in univerzitetni knjižnici, Galeriji ZVKDS, Galeriji ISIS ter razstavišču DobraVaga. Razstava nagrajenca 32. grafičnega bienala Alejandra Paza pa je postavljena v Plečnikovi hiši. Gvatemalski umetnik in arhitekt tokrat stopa v dialog z Epikurjevo filozofijo in Plečnikovim zasebnim vrtom, kjer je oživela njegova performativna intervencija Epikurjev vrt.

Razstavo bo bogatila vrsta spremnih prireditev in zbornik Crack Up - Crack Down, ki bo izšel pri založbi Mousse in bo poleg predstavitve satiričnih in grafičnih praks vključeval prispevke uveljavljenih strokovnjakov ter akademikov.
Petkovemu odprtju bosta sledila otvoritvena dneva v soboto in nedeljo, ki bosta ponudila pester program. V soboto bo med drugim v Švicariji potekal simpozij, ki ga bo moderiral kolektiv Slavs and Tatars. Med drugim bo na simpoziju svoj prispevek z naslovom Enakost in cinizem: satira in Martin Krpan, Top lista nadrealista ter Borat predstavil predavatelj filozofije na Univerzi v Liverpoolu Vid Simoniti.