»V Indiji je estetska medicina tudi družbeno odgovorna dejavnost«

Zdaj živi med Hongkongom in Shenzhenom in sodeluje z že več klinikami v Aziji, Indiji, Evropi ... V Hongkongu ima svoj pomlajevalni center Bio Smart. Igerčeva bo kot predsednica AAFE – American Academy of Facial Esthetics junija predavala na najprestižnejši konferenci Stars of dentistry v Londonu. Z njo smo se pogovarjali sredi zasnežene Ljubljane pred tedni.

Katera celina je zdaj velesila inovativne estetske medicine, ZDA ali Azija?

Azija je pionirka estetske kirurgije, potem je prešla v ZDA. Pravzaprav se je estetska medicina začela razvijati iz preventivne medicine v Italiji, kasneje so jo izvozili kot »anti-age« medicino v ZDA in Brazilijo, a se je kmalu krog sklenil in zdaj lahko govorimo, da je velesila lepotne medicine spet Azija. V Aziji v resnici poudarjajo naravni videz, zato tam cveti neinvenzivna medicina, pri kateri se uporabljajo biomateriali, ki so s svojo biodinamiko in hitrostjo razgradnje podobni delovanju kože, in materiali, ki se razgrajajo sočasno kot celice. To je zelo dobro, saj pomislite, kakšni so videti tisti, ki imajo, denimo, ustnice brezhibne, napete in vedno iste, medtem ko so preostali deli na primer obraza že naravno postarani. To ne more biti naravno ali lepo.

Ste strokovnjakinja na več medicinskih področjih. Kaj je vaš karierni fokus?

Minimalni invazivni estetski posegi in anti-aging. Zdaj je moj fokus estetika nasmeha (smile design). Govorimo o rekonstrukciji kosti in zob, dlesni ...

Lepotni ideali so se skozi čas zelo spreminjali. Kaj ga odlikuje danes?

Naravna lepota. Edino, kar je naravnega videza, je lepo. Pri tem je treba razločevati med kozmetiko, ki polepša in ne gre v ekstreme, in estetsko plastiko, ki lahko zelo izumetniči. A zadnja je zelo zaželena, saj daje možnost, da ljudem po težkih boleznih povrnemo njim lastno podobo.

Kako učinkovite so pri tem matične celice? Vi ste z njimi zdravili celo svojega sina ...

Resnično verjamem v to in z ekipo znanstvenikov tudi razvijam to področje, saj lahko z matičnimi celicami dosežemo mnogo. Z matičnimi celicami sem zdravila bolnike, obolele s sarsom in, da, tudi svojega sina in njegovo nogo. Če sem to zdravljenje predpisala svojemu triletnemu sinu, pomeni, da zares verjamem v to. Žal se na področje matičnih celic zdaj veže veliko negativnih konotacij, saj na žalost ni urejeno oziroma regulirano in so ga nekateri izkoristili za lahke zaslužke.

Mi nimamo tako imenovanih bank matičnih celic; mi jih pacientu vzamemo iz njegove maščobe in v največ dveh tednih vbrizgamo nazaj na želeno obolelo področje. To je čista medicina. Toliko kot jih potrebujemo, toliko jih vzamemo. Protokol je znan in določen.

osebni arhiv

Nekateri menijo, da je trg estetske medicine vreden več deset milijard dolarjev. Ga poganja človeka želja, da premaga naravo?

Ne le to. Marketing je v tej panogi zelo agresiven. Ljudje so na primer v Bangkoku bombardirani z informacijami, ki jih popolnoma zmedejo. K zdravnikom odhajajo, ker si želijo neke storitve ali zdravila ali materiala, a ti kvazizdravniki sploh ne vedo, čemu vse to služi in kakšne so posledice. Zdravniki morajo na pacientih delati tisto, kar znajo, kar so se naučili, ne pa jim delati posege, za katere so slišali nekje drugje. Prepogosto se opušča osnovna zdravniška etika, saj tudi zdravnike premamlja korist. Da, denar ...

Pogovarjava se v času olimpijskih iger, ki potekajo v Južni Koreji. Slišim, da so tam celo moški obsedeni z lepoto.

Da, ko sem bila tam, sem opazila, da je tamkajšnje razumevanje estetike preseglo tanko mejo. Tam so vsi pripravljeni na številne estetske posege. Celotna Azija je obsedena s pojmom lepote in zunanjostjo. Samo to, kar se vidi in kar je lepo, je dragoceno, drugo nima vrednosti. Veste, v Aziji ima lepši človek večje možnosti za uspeh. Delodajalci povabijo tudi do 400 kandidatov na razgovor in jih razporejajo ne le po kompetencah, ampak tudi po zunanjosti. A to bolj v smislu, ali je videti »fit«. Torej v Aziji dobi delo svež, spočit, zdrav, natreniran človek, ki je pripravljen na borbo in izzive.

Je, denimo, življenje v Hongkongu človeku toliko naklonjeno, da ostane čil in zdrav oziroma »fit«?

Vse je hitro. Tam vlada pozitivna konkurenca. Vsakdo želi biti boljši. Vse gre bombastično naprej, a v nasprotju z EU se tudi zakonodajalci hitro prilagajajo in z zakoni sledijo aktualni dinamiki. Mislim, da je Kitajska že zdavnaj prehitela ZDA. Pripeljali so najboljše ljudi, imajo denar. Razvijajo tehnologijo. Oni hočejo biti prvi povsod. Nimajo konkurence. To moramo dojeti.

A Hongkong nam prikazuje eno plat življenja na zemlji, nedaleč pa je Indija, kjer je zakoreninjena tradicija tako globoko zarezala v življenja predvsem žensk, da se je tam celo zbudila država ter predstavniki civilnih in dobrodelnih iniciativ, med katerimi ste tudi vi. Kako lahko vi zdravnica estetske medicine pomaga v Indiji?

Zelo preprosto povedano: v Indiji družina po zakonu še vedno plača Indijkam poroko. Če so te deklice iznakažene, trajno poškodovane ali pač neprivlačne, starši vedo, da jih ne bo nihče omožil. Zaradi tega starši tudi ubijajo svoje otroke in zato se pogosto zgodi, da deklice pobegnejo od doma. Mi smo se odločili tem deklicam pomagati, in sicer tako, da smo ustanovili sklad, v katerega bodo vlagali vlada, nevladne organizacije, sponzorji in tudi jaz. Z njim bodo financirali estetske popravke teh deklic in možnost bivanja v posebnih kampih. S tem bomo estetsko kirurgijo umaknili s področja narcisoizma in jo prenesli na raven dobrodelnosti. Estetska medicina bo oziroma je že v Indiji.