Negotovo življenje na družbenih omrežjih

Družbena omrežja, z veliko količino nepreverjenih informacij ter glasnim in obenem ozkim pogledom, igrajo veliko vlogo pri upadu zaupanja v institucije v EU.
Fotografija: Anketa kaže, da je, na lestvici od 1 do 10, povprečna raven zaupanja med anketiranci, ki družbena omrežja uporabljajo kot glavni vir novic, 3. To je bistveno nižje kot v povprečju navajajo anketiranci, ki kot svoj priljubljen vir novic uporabljajo tradicionalne medije. FOTO: Jure Erzen/Delo
Odpri galerijo
Anketa kaže, da je, na lestvici od 1 do 10, povprečna raven zaupanja med anketiranci, ki družbena omrežja uporabljajo kot glavni vir novic, 3. To je bistveno nižje kot v povprečju navajajo anketiranci, ki kot svoj priljubljen vir novic uporabljajo tradicionalne medije. FOTO: Jure Erzen/Delo

Zaupanje v institucije, kot je denimo vlada, Evropska unija, policija in mediji, je v zadnjih dveh letih upadlo, v zadnji javnomnenjski raziskavi ugotavlja evropska fundacija Eurofound. Tudi finančno dobro preskrbljene osebe, ki so v preteklosti izražale večje zaupanje v omenjene institucije, zdaj postajajo vse manj zaupljive.

image_alt
Kriza življenjskih stroškov v revščino pahnila že 71 milijonov ljudi

Eurofound v raziskavi, ki so jo poimenovali 'Živeti v obdobju negotovosti', navaja, da upad zaupanja delno poganja tudi širjenje zavajajočih informacij na družbenih omrežjih, sicer pa do upada prihaja v kontekstu visoke ravni inflacije, raste cen energentov in pa vse zahtevnejših gospodarskih razmer.

Družbena omrežja postajajo resna težava

Ugotovitve zajemajo odgovore več kot 200.000 ljudi, s katerimi je Eurofound sodeloval na petih področjih: blaginja, zdravje in varnost, delo in delo na daljavo, ravnovesje delovnega in zasebnega življenja ter finančna situacija ljudi v Evropi.

Tudi finančno dobro preskrbljene osebe, ki so v preteklosti izražale večje zaupanje v institucije, zdaj postajajo vse manj zaupljive. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Tudi finančno dobro preskrbljene osebe, ki so v preteklosti izražale večje zaupanje v institucije, zdaj postajajo vse manj zaupljive. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Že omenjena družbena omrežja, z veliko količino nepreverjenih novic ter z vse glasnejšimi in obenem ozkim pogledom, igrajo veliko vlogo pri upadu zaupanja v institucije v EU, razlaga Eurofound. »Ko so družbena omrežja najbolj priljubljeni vir novic, zaupanje strmo upade. Anketa kaže, da je na lestvici od 1 do 10, povprečna raven zaupanja med anketiranci, ki družbena omrežja uporabljajo kot glavni vir novic, 3. To je bistveno nižje, kot v povprečju navajajo anketiranci, ki kot svoj priljubljen vir novic uporabljajo tradicionalne medije. Eden največjih izzivov Evrope bo zaustavitev širjenja napačnih informacij, s čimer bi se izognili destabilizaciji državnih vlad,« so ugotovitve komentirali pri Eurofoundu.

Zaupanje pada kljub gospodarski rasti

Do upada zaupanja v institucije pa je sicer prišlo v času, ko smo na stari celini beležili povečane gospodarske aktivnosti, medtem ko so se rahljale tudi omejitve, ki so jih evropske vlade sprejemale v času največjega primeža pandemije. Hkrati se po Evropi beleži še upad brezposelnosti, ki je celo pod ravnmi izpred pandemije.

28 odstotkov anketirancev živi v gospodinjstvih, ki težko shajajo z dohodki in so v zaostanku s plačilom položnic. FOTO: Jure Eržen/Delo
28 odstotkov anketirancev živi v gospodinjstvih, ki težko shajajo z dohodki in so v zaostanku s plačilom položnic. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Gospodarske in družbene posledice vojne v Ukrajini - 76 odstotkov anketirancev je glede tega navedla visoko ali zelo visoko zaskrbljenost - povečana inflacija ter vse višji delež energetske revščine bodo v prihodnjih mesecih še naprej preizkušala zaupanje v institucije po celotni Evropi,« še napovedujejo pri Eurofoundu.

Anketa med drugim razkriva še kopičenje finančnih bremen med posamezniki in družinami v EU. 28 odstotkov anketirancev živi v gospodinjstvih, ki težko shajajo z dohodki in so v zaostanku s plačilom položnic. Medtem je 45 odstotkov takih, ki izražajo zaskrbljenost, da svojih računov v prihodnjih treh mesecih ne bodo mogli poravnati.

Več iz rubrike

Komentarji: