Negotovo življenje na družbenih omrežjih
Zaupanje v institucije, kot je denimo vlada, Evropska unija, policija in mediji, je v zadnjih dveh letih upadlo, v zadnji javnomnenjski raziskavi ugotavlja evropska fundacija Eurofound. Tudi finančno dobro preskrbljene osebe, ki so v preteklosti izražale večje zaupanje v omenjene institucije, zdaj postajajo vse manj zaupljive.
Eurofound v raziskavi, ki so jo poimenovali 'Živeti v obdobju negotovosti', navaja, da upad zaupanja delno poganja tudi širjenje zavajajočih informacij na družbenih omrežjih, sicer pa do upada prihaja v kontekstu visoke ravni inflacije, raste cen energentov in pa vse zahtevnejših gospodarskih razmer.
Družbena omrežja postajajo resna težava
Ugotovitve zajemajo odgovore več kot 200.000 ljudi, s katerimi je Eurofound sodeloval na petih področjih: blaginja, zdravje in varnost, delo in delo na daljavo, ravnovesje delovnega in zasebnega življenja ter finančna situacija ljudi v Evropi.
Že omenjena družbena omrežja, z veliko količino nepreverjenih novic ter z vse glasnejšimi in obenem ozkim pogledom, igrajo veliko vlogo pri upadu zaupanja v institucije v EU, razlaga Eurofound. »Ko so družbena omrežja najbolj priljubljeni vir novic, zaupanje strmo upade. Anketa kaže, da je na lestvici od 1 do 10, povprečna raven zaupanja med anketiranci, ki družbena omrežja uporabljajo kot glavni vir novic, 3. To je bistveno nižje, kot v povprečju navajajo anketiranci, ki kot svoj priljubljen vir novic uporabljajo tradicionalne medije. Eden največjih izzivov Evrope bo zaustavitev širjenja napačnih informacij, s čimer bi se izognili destabilizaciji državnih vlad,« so ugotovitve komentirali pri Eurofoundu.
Zaupanje pada kljub gospodarski rasti
Do upada zaupanja v institucije pa je sicer prišlo v času, ko smo na stari celini beležili povečane gospodarske aktivnosti, medtem ko so se rahljale tudi omejitve, ki so jih evropske vlade sprejemale v času največjega primeža pandemije. Hkrati se po Evropi beleži še upad brezposelnosti, ki je celo pod ravnmi izpred pandemije.
»Gospodarske in družbene posledice vojne v Ukrajini - 76 odstotkov anketirancev je glede tega navedla visoko ali zelo visoko zaskrbljenost - povečana inflacija ter vse višji delež energetske revščine bodo v prihodnjih mesecih še naprej preizkušala zaupanje v institucije po celotni Evropi,« še napovedujejo pri Eurofoundu.
Anketa med drugim razkriva še kopičenje finančnih bremen med posamezniki in družinami v EU. 28 odstotkov anketirancev živi v gospodinjstvih, ki težko shajajo z dohodki in so v zaostanku s plačilom položnic. Medtem je 45 odstotkov takih, ki izražajo zaskrbljenost, da svojih računov v prihodnjih treh mesecih ne bodo mogli poravnati.
Več iz rubrike
V Istri še ni bilo boljše turistične sezone
Turizem v Poreču cveti, predčasno je bilo namreč doseženih 2 milijona nočitev.
Je od tega kdaj ste se rodili odvisno kakšen tip vodje ste?
Obstaja stereotip in nekatere raziskave, da imajo starejši bratje in sestre močnejše vodstvene lastnosti kot srednji ali mlajši bratje in sestre. Je to res?
