Trst je … moj!

Ker obožujem morje in mesta ob njem, ker je italijanski Trst blizu bliže kot Piran, ker so cene stanovanj precej nižje kot v Ljubljani ali na Obali, sem se spomladi bliskovito odločil, da bo Trst tudi malo – moj.

Kupil sem manjše stanovanje, za užitke ob koncih tedna, in začel na novo odkrivati mesto, ki je že malo manj zaspano kot še pred nekaj leti in ki se je začelo prebujati tudi kot modna prestolnica mladih talentov z vsega sveta.

Majhnih stanovanj je v Trstu veliko, le da jih je več v slabem stanju kot ne. A tistim, ki se jim da obnavljati zelo načeta stanovanja, bo za 30 kvadratov dovolj že 30.000 evrov.

V prihodnjih letih se obeta tudi temeljita prenovitev starega pristanišča in železniška povezava med Ljubljano in tržaškim letališčem, ki je že zdaj priljubljeno med Slovenci.

Kako se je zgodilo? Stojim na tržaškem pomolu s prijateljico in prijateljem (domačinom, tržaškim Slovencem). Zremo v prostrano modrino morja in neba, za nami veličasten trg Piazza Unità (Veliki trg). Vsi sproščeni in z načrti za popoln popoldan v sončnem Trstu. In prijatelj, ko napletam, kako sploh ne bi bilo slabo imeti vikend stanovanja v tem mestu, saj ima pridih kozmopolitstva, navrže, da so cene stanovanj v Trstu v zadnjem času presenetljivo nizke in da dobiš 30 kvadratov (pa ne razsutih) že za 30.000 evrov. »Kako, prosim?« ga vprašam.

»Ja, tako je,« lahkotno odgovori. »Cene stanovanj so pač nizke, pojdi v akcijo, če le imaš kaj 'soldov'«. Že zvečer sem, jasno, kot obseden brskal po spletu, iskal nepremičninske agencije in bil že čez teden dni na prvem ogledu stanovanja.

Za bogate in malo manj bogate

V mestu, kjer živi slabih 210.000 prebivalcev, se prodaja presenetljivo veliko stanovanj. Vseh velikosti, seveda je tudi cenovni razpon velik. Nova stanovanja z nekaj sto kvadrati na elitnih lokacijah s pogledom na morje in več terasami stanejo mastno: milijon, dva.

Shutterstock

Trst ni nezanimiv za bogataše, a ker sam to pač nisem, v žepu pa sem imel le 40.000 evrov, so bila moja pričakovanja precej manjša.

Najbolj trendovska četrt v Trstu je predel okrog trga Cavana. Četrt je sodobna, živahna, z več lokali (zelo popularna je Draw), restavracijami, »oštarijami« (slastna lokalna hrana je v Osterii alle Marise), kakovostna veganska restavracija je Zoe Food, za nakupovanje je na prvem mestu trgovina Stranomavero in nekaj starinaric. Blizu je še superdizajnerska trgovina za dom Zinelli & Perizzi.

Toda majhnih stanovanj je v Trstu na pretek, le da jih je več v slabem stanju kot ne. A za tiste, ki si lahko privoščijo obnovo zelo načetih stanovanj, bo za 30 kvadratov res dovolj že 30.000 evrov. Skratka, ogledal sem si le štiri stanovanja – in izbral! Veliko 30 kvadratov (v Trstu takšnim stanovanjem pravijo »monolocale«), a povsem prenovljeno, z novo klimatsko napravo, novo kopalnico, urejenimi instalacijami. Prvotna cena je bila 45.000 evrov, uspelo mi jo je sklestiti na 41.000. Bingo!

Torej, za vse, ki jih zanima nakup stanovanja v Trstu: dodatni stroški – agencija (2000 evrov) in notar (dobrih 3000 stroškov; ker ne gre za moj prvi dom, ampak za tako imenovano »seconda casa«, je davek ob nakupu pač večji). Če bi v Trstu prijavil stalni naslov, bi bil ta davek 2000 evrov nižji. Davek na nepremičnine s kvadraturo mojega stanovanja znaša sto evrov na leto, skupinski stroški v stavbi, kjer živim (streljaj stran od SSG Trst) okoli 22 evrov na mesec, elektrika za dva meseca je okoli 40 evrov. Naročnina za televizijo znaša 90 evrov na leto, mesečni priključek za splet pa okoli 30 evrov na mesec, odvisno od operaterja.

Nakupovanje, prosecco, aperol spritz

Seveda so se od maja, ko sem stanovanje kupil in ga, drugače pri meni ne gre, opremil v rekordno kratkem času, začele okrog mene sukati in se dobrikati predvsem prijateljice – seveda, rade bi nakupovale v Trstu, zvečer pa aperol spritz ali prosecco, vsaj nočitev, če ne dve v mojem »cosy« stanovanju. Še dobro, da je majhno, sicer bi mi pripeljale še kakšne tržaške žrebce in bi bil cel »kažin«. Se pa ne pritožujem, vse to s »frendicami« počnemo, se imamo fino in smo koristni potrošniki. Nakupovanje v Trstu namreč res ni slabo. Modne navdušenke bodo vedno izbrale Rosarli, trgovino z najprestižnejšimi blagovnimi znamkami (Miu Miu, Lanvin, Salvatore Ferragamo, Balenciaga …) pa Gibi, moški smo glede teh naj in sploh in oh znamk spet potegnili ta kratko, ker so nam zaprli moško različico Rosiserli … Sarli. Ostajajo pa nam, recimo, Falconeri (Corso Italia), Paul & Shark (Corso Italia), Replay (Via Mazzini) ali moški Liu Jo (Via Mazzini), Taurus in Griffe ter seveda Armani, Diesel, Canali … v tako imenovanih multibrand trgovinah. Preostala italijanska »klasika« za ženske pa so: Max & Co., Stefanel, Luisa Spagnoli, Max Mara …

Shutterstock

Stranomavero: unikati & koktajli

Unikatni sta znamka nakita in trgovina Stranomavero. Oblikovalka nakita in oblačil Antonella Caprioli se je za odprtje trgovine v Trstu odločila pred petimi leti. Najprej je v trgovini prodajala le svoj nakit, kmalu pa je ponudbo dopolnila še s T-majicami, oblačili za ženske, pozneje še za moške (ampak, že spet, oblačil za moške ni več), s čevlji in torbicami ter trgovino odišavila z esencami lokalnih parfumerjev. Res nič čudnega, da sem bil nad trgovino navdušen že, ko sem se le približal vhodu in se nedolžno prislonil na izložbo. Ko sem vstopil, so vame »butnile« mamljive starinske vonjave. Pravzaprav je vsa trgovina opremljena v vintage slogu, a oblačila so sodobna. Vse znamke ženskih oblačil so italijanske: Lo spaventapasseri iz Genove, Miki Thumb iz Milana, Diega francese, Manila Grace pa Marta Ray in O. C. A.

Mesto je bilo med letoma 1382 in 1918 med najstarejšimi deli habsburške monarhije. V 19. stoletju je bilo eno najpomembnejših pristanišč v takratni Evropi. Tudi zaradi pristanišča je Trst veljal za četrto največje mesto Avstro-ogrske, poleg Dunaja, Prage in Budimpešte.

Antonella Caprioli kot posebnost trgovine poleg izbrane glasbe (zlata leta Hollywooda) in omamnih vonjav navdušeno omenja zabave s koktajli ob novih kolekcijah oblikovalcev v trgovini. Tudi zato v Stranomavero redno zahajajo modni oblikovalci in novinarji, ki jih je vse več. O trgovini so do zdaj pisale revije Elle, Marie Claire in Monocle. In zdaj tudi Svet kapitala!

Predvsem je pri nakupovanju v Trstu v nasprotju z Ljubljano prednost, da imajo na razprodajah vsaj 50-, večinoma pa kar 70-odstotne popuste. Poleg tega bo veliko trgovin svoje izdelke razprodajalo do 30. septembra!

Ampak da ne bom preveč plehek. V Trst me seveda ni odvlekla moda, temveč morje (Trst ima urejeno in kilometer, dva dolgo mestno plažo, te so v bližini še v Sesljanu, Grignanu in Miljah ter znamenita mestna plaža ob marini, kjer stena loči moške in ženske), sredozemsko podnebje, pestra zgodovina, bogata kultura (mesto poetov) in sproščeni ljudje.

Shutterstock

O, ja, tudi amfiteater ima

Trst pač ni od včeraj. Ima več res zanimivih znamenitosti. Iz rimske dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer ohranjeno gledališče (amfiteater) v strogem središču. Na griču Svetega Justa so ob gradu ostanki civilne bazilike in še druge izkopanine iz rimske dobe ter prvih časov krščanstva, na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. Še več zanimivosti je v neposredni okolici mesta, med njimi, jasno, grad Miramar (Castello di Miramare), zgrajen konec 19. stoletja v romantičnem slogu za avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana in njegovo ženo Šarloto Belgijsko. V njegovi bližini je Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko, ki deluje pod okriljem Unesca in IAEA, kjer je tudi sedež enega od odsekov Univerze v Trstu. V Trstu je tudi osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta. Prav »špasen« je tudi Openski tramvaj, ki povezuje Oberdankov trg (Piazza Oberdan) v središču mesta in Opčine. In, kakopak, tovarna kave Illy, tržaški ponos, ki ga pozna ves svet!

Trst je in ima marsikaj, zato grem odkrivat in raziskovat naprej …

Tržaški Slovenec, Danijel Malalan, dramski igralec in radijski voditelj v Trstu, o tem, zakaj je Trst »fajn«:

• Ker je moj. Torej tudi naš, slovenski.
• Je biti doma in drugje.
• Je med morjem in Krasom.
• Je burja.
• So Trebče.
• Je Slovensko stalno gledališče in je Radio Trst A.
• So slovenske šole, mediji, slovenska kulturna ter športna društva in organizacije.
• Je Miramar.
• Sta grad in stolnica Sv. Justa (tu je bival in delal tudi Trubar) ter Veliki trg (Unità).
• Je odprto mesto, polno različnih jezikov, kultur, barv.
• Ste v Trstu dobrodošli, dobrodošli doma.

Ščepec zgodovine

Trst je bil pod nadzorom Rimljanov že leta 177 pr. n. št. Julij Cezar mu je podelil status kolonije z latinskim imenom Tergeste in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu Commentarii de bello Gallico. Po razpadu Rimskega cesarstva je mesto ostalo pomembno trgovsko središče, predvsem zato, ker so prek njegovega ozemlja potekale vse poti med Balkanom in severno Italijo. Niti Langobardi niti Karel Veliki niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa frankovske oblasti, od leta 796 do 948, je sedanje ozemlje Tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 948 je Trst postal samostojna pokrajina in je vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, preostalo ozemlje pa je sodilo k Istri. Večje težave so nastajale le z mogočnimi Benečani, s katerimi so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem Jadranu, dokler ni mesto leta 1382 prišlo pod okrilje Habsburžanov. Takrat je bila današnja Tržaška pokrajina razdeljena na posest Devinskih gospodov (ki je vključevala ozemlje sedanjih občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor), deželo Trst (sedanjo občino Trst), občini Milje in Dolina pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Tako so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, a so ostali precej avtonomni. Trgovina in promet sta se nemoteno razvijala. Leta 1719 je bil Trst razglašen za svobodno pristanišče, s čimer se je za mesto začelo najugodnejše obdobje njegove zgodovine.

Mesto je bilo med letoma 1382 in 1918 med najstarejšimi deli habsburške monarhije. V 19. stoletju je bilo eno najpomembnejših pristanišč v takratni Evropi. Tudi zaradi pristanišča se je Trst štel za četrto največje mesto Avstro-Ogrske, poleg Dunaja, Prage in Budimpešte. Konec 19. stoletja je bil Trst živahno svetovljansko mesto, v katerem so se prepletale slovenska, italijanska in nemška kultura, in je navdihovalo pisatelje, pesnike in umetnike, kot so bili Ivan Tavčar, Ivan Cankar, Dragotin Kette, Igo Gruden, Italo Svevo, Umberto Saba, Matthaeus Pertsch, Rainer Maria Rilke, James Joyce in Richard Francis Burton …

… in precej pozneje, po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu ob koncu druge svetovne vojne, so bile jugoslovanske vojaške enote zaradi angloameriškega diktata prisiljene zapustiti Trst in se umakniti za tako imenovano Morganovo linijo. Po sporazumu, ki je bil podpisan v Devinu 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, je bila spet uvedena Julijska krajina. Z uveljavitvijo mirovne pogodbe je bilo septembra 1947 ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO) pod upravo zavezniških sil.