Trg dela zahteva nemščino, šolarji bi eksotiko

Šolski sistem potreb trga pri tem pogosto ne upošteva, omogoča pa na drugi strani s ponudbami različnih bolj eksotičnih jezikov tudi uresničevanje modnih muh. Morda bi bilo dobro po zgledu spodbujanja izbire študijev tehničnih smeri spodbuditi tudi zanimanje za jezike.

Obvladanja angleškega jezika delodajalci pogosto sploh ne navajajo več posebej kot zahtevo za zasedbo delovnega mesta, saj je že samoumevno, zato prihajajo v ospredje drugi tuji jeziki. Med njimi prevladuje predvsem znanje nemškega jezika, ki pa je med šolarji vse prej kot priljubljen. Tako kot je pred leti šolski sistem stopil gospodarstvu naproti z usmerjanjem mladih na tista področja, kjer se je v naslednjih letih napovedovala rast delovnih mest, torej v bolj tehnične in manj družboslovne študije, bi bilo treba potrebam trga slediti tudi z vključevanjem jezikov v učne načrte.

Modne muhe ne sodijo v šolski sistem

Študija, ki so jo lani naročili v jezikovnem centru Mint in je temeljila na analizi 2000 zaposlitvenih oglasov, je pokazala, da zahteva znanje vsaj dveh tujih jezikov danes že vsak peti zaposlitveni oglas. Še več – vse več je delodajalcev, ki pričakujejo od kandidatov celo znanje treh tujih jezikov, še posebej na področju znanosti, tehnologije ter raziskav in razvoja, kjer je takšen vsak tretji oglas. Prvi tuji jezik, ki ga obvladajo slovenski šolarji, je nedvomno angleščina, saj je to na maturi opravljalo več kot 80 odstotkov dijakov. A po drugi strani je kar 36 odstotkov zaposlitvenih oglasov, vključenih v omenjeno študijo, zahtevalo znanje nemškega jezika, za katerega pa se je na maturi odločilo manj kot 12 odstotkov dijakov. Znanje angleščine je zahtevalo 24 odstotkov oglasov.

Pexels

Obvezno poučevanje drugega tujega jezika v osnovnih šolah se medtem ukinja, hkrati se opušča tudi poučevanje drugega tujega jezika v strokovnih šolah. Gimnazijcem je po drugi strani na voljo tako rekoč vse, celo kitajščina. A čeprav bi po predvidevanjih zavoda za zaposlovanje v prihodnje res lahko naraščale tudi potrebe po znanju tega jezika, bi bilo najprej treba poskrbeti za osnove. »Šolski sistem bi moral podpirati potrebe gospodarstva, mi pa modne muhe, vendar je pri nas ravno obratno,« pojasnjuje Mojca Hergouth Koletič, direktorica jezikovnega centra Mint. »Vsak jezik je v redu, a v pravem vrstnem redu glede na uporabnost,« dodaja.

Šolski sistem bi moral podpirati potrebe gospodarstva, ne pa modne muhe, vendar je pri nas ravno obratno.

Na zavodu za zaposlovanje kljub ugotovitvam omenjene raziskave pojasnjujejo, da delodajalci na splošno še vedno največ povprašujejo po znanju angleščine, predvsem v jugovzhodnem delu države, ob meji z Avstrijo pa pričakujejo od kandidatov in kandidatk za zaposlitve večinoma tudi znanje nemškega jezika. Nemški trgovski gigant Lidl se je na primer odločil, da zgradi servisni center predvidoma na območju Maribora – znanje nemškega jezika bo za zaposlene nujno. Na zahodu države, ob meji z Italijo, je po ugotovitvah zavoda za zaposlovanje med zahtevanimi jeziki pogosto navedena tudi italijanščina.

Pripomb nad šolskim sistemom na zavodu za zaposlovanje nimajo. Po njihovem mnenju ta že v osnovni šoli ponuja kar nekaj možnosti izbire, poleg angleščine in nemščine tudi francoščino, španščino, italijanščino, ruščino … »Vprašanje pa je, koliko otrok potem na višjih ravneh izobraževanja nadaljuje učenje drugih tujih jezikov, saj lahko razberemo, da še vedno prevladujeta angleščina in nemščina,« pravijo na zavodu. Kot ugotavljajo, rešujejo iskalci zaposlitve po končanem izobraževanju pomanjkanje znanja tujih jezikov glede na aktualne potrebe na trgu dela z dodatnimi tečaji v jezikovnih šolah. Tudi v teh je po pojasnilu Hergouth Koletičeve udeležba še vedno največja na tečajih angleščine in nemščine. Nemščine se pri njih učijo predvsem vodstveni kadri s tehnično izobrazbo, saj podjetja tesno sodelujejo z nemškimi podjetji.

Iskalcem zaposlitve lahko pri učenju tujega jezika, s katerim bi laže dobili službo, pomagajo tudi na zavodu za zaposlovanje. A ti modnih muh ne »pokrivajo«. Kot pojasnjujejo, se vsakokratna možnost in smiselnost vključevanja v tečaje preverjata glede na aktualne potrebe delodajalcev na trgu dela. »Opravi se ocena smiselnosti vključitve, pri kateri se poleg aktualnih potreb na trgu dela upoštevajo še nekateri drugi dejavniki. Če ocenimo, da je vključitev kandidata ali kandidatke v tečaj smiselna, z osebnim svetovalcem ali svetovalko podpišeta zaposlitveni načrt in pogodbo o vključitvi v program, kar je podlaga za udeležbo na tečaju, ki je brezplačen,« razlagajo na zavodu. In katerega tujega jezika se brezposelni najpogosteje učijo? S približno 40 odstotki vseh vključitev v jezikovne tečaje je na prvem mestu nemščina, s približno 20 odstotki ji sledi angleščina. Tečaji italijanskega jezika predstavljajo deset odstotkov vseh tečajev tujih jezikov, po nekaj odstotkov, okoli štiri, pa imata tudi ruščina in francoščina.

Pexels

Na študiju nemščine prostor, korejščina zasedena

Potreb trga očitno tudi študentje ne spremljajo preveč natančno. Nemščine tako na primer ne boste našli med študiji jezikov na ljubljanski filozofski fakulteti, za katere se tradicionalno prijavlja več kandidatov, kot je razpisanih mest, in zanje tako velja omejitev vpisa. Sta pa med omenjenimi jeziki poleg angleščine, ruščine in španščine tudi japonščina in korejščina. Študij japonologije je omejen vse od leta 2009, vpise za študij korejščine pa so morali omejiti takoj, ko so študentom to možnost ponudili, to je leta 2015.

Glede na slovensko gospodarstvo in povezanost z okoliškimi trgi bi moral dajati šolski sistem večji poudarek jezikom sosednjih držav. Dejstvo, da je večina izvoznega posla opravljena z državami, na katere se meji, velja globalno, ne zgolj za Slovenijo.

Na fakulteti sicer opažajo, da se zanimanje za jezike prilagaja dogajanju v družbi in gospodarstvu. Kot navajajo, se je kot tretji svetovni jezik uveljavila španščina, kjer je vpis omejen že zadnjih deset let, usmeritev slovenskega gospodarstva na ruski trg pa je povečala zanimanje za ruščino. Več študentov ruščine, kot bi jih lahko sprejeli, se je vpisalo že leta 2001 in vse od takrat je tudi na tej smeri praviloma premalo prostora za vse, ki bi si tja želeli. Hergouth Koletičeva medtem opozarja, da je glede na potrebe gospodarstva poudarek na španščini prevelik. Kot pojasnjuje, Španija ni ravno uspešno gospodarstvo, tudi za Južno Ameriko pa se pogosto pozablja, da v državi, ki je gospodarsko najuspešnejša, to je v Braziliji, ne govorijo špansko, ampak portugalsko. »Glede na slovensko gospodarstvo in povezanost z okoliškimi trgi bi moral dajati šolski sistem večji poudarek jezikom sosednjih držav. Dejstvo, da je večina izvoznega posla opravljena z državami, na katere se meji, velja globalno, ne zgolj za Slovenijo,« dodaja.

V jezikovni šoli Mint poučujejo v zadnjih letih več slovanskih vzhodnoevropskih jezikov, tudi hrvaščino in srbščino, povpraševanja pa so tudi po japonščini in mandarinščini. Poleg klasične angleščine in nemščine se glede na zanimanje drugi jeziki zvrstijo po naslednjem vrstnem redu: italijanščina, francoščina, španščina, slovenščina, ruščina, hrvaščina in srbščina. »Večinoma so to individualne stranke, samoplačniki, ki se odločijo za tečaj v skupini, nekaj pa je tudi takih, ki jih k nam napotijo podjetja. Na tečajih drugih jezikov je približno 60 odstotkov udeležencev takšnih, ki se jezika učijo iz poslovnih potreb,« pojasnjuje Hergouth Koletičeva in dodaja, da pa ima večina vodstvenih kadrov, ki se učijo tudi drugih tujih jezikov, kot so poljščina, madžarščina, češčina, večinoma individualne tečaje.