Tišina je luksuz, ki si ga (najtežje) privoščimo

Ko ne komunicirate z drugimi, imate v ušesih slušalke. Ko snamete te, vklopite televizijo. Ko se je naveličate, brskate po facebooku, linkedinu ali instagramu, in ko imate dovolj tudi tega, vam še vedno ostane precej glasen kaos v vaši glavi. Dobrodošli v dobi hrupa.

Kako ga utišati, v svoji knjigi Tišina v času hrupa ugotavlja norveški raziskovalec, pisatelj in založnik Erling Kagge, ki je tišino iskal na vseh treh vrhovih sveta – severnem in južnem polu ter Everestu –, na koncu pa ugotovil, da jo je »mogoče doseči vsepovsod. Samo odvzemati je treba.« Zakaj si je potem, če je – tako kot naši mobilni telefoni – vedno na dosegu roke, ne privoščimo večkrat?

Med številnimi znanimi osebnostmi, ki so svoj karierni uspeh dosegle večinoma »v tišini«, so bili tudi Isaac Newton, Albert Einstein, J. K. Rowling in Carl Gustav Jung, in čeprav so si številne študije že dolgo enotne, da tišina ohranja našo energijo, zmanjšuje raven kortizola in adrenalina ter s tem povezani stres, izboljšuje zbranost, ustvarjalnost in produktivnost ter vpliva na razvoj celic, ki so v naših možganih odgovorne za učenje in spomin – za to naj bi zadoščali že dve uri, preživeti v samoti –, se zdi, da se večina tišine izogiba in si je ne privošči niti takrat, ko bi si jo lahko.

Dolgčas, naš največji sovražnik

Da ljudje težko zdržimo odmaknjeni od vsega, kar nam zaposluje um, je že pred časom dokazala raziskava Harvarda in Univerze v Virginiji. V njej so sodelujoče, stare med 18 in 77 let, razdelili v dve skupini; prva je bila v sobi zaprta 15 minut in na razpolago ni imela nobene glasbe, pametnih telefonov ali knjig, druga je lahko brala in poslušala glasbo, le stikov z drugimi ljudmi ni imela.

Medtem ko je prva skupina poročala o izrazitem nelagodju in težavah s koncentracijo, so se drugi počutili bolje, toda oboji so imeli težave s prakticiranjem tišine. Še večji dokaz za to je bilo nadaljevanje poskusa, v katerem so raziskovalci ugotavljali, ali udeleženci raje prenesejo kaj neprijetnega, kot da bi v tišini nekaj časa preživeli sami s sabo. Odgovor, do katerega so prišli, ni navdušujoč – skoraj polovica udeležencev je raje kot tišino izbrala elektrošoke; prostovoljno so si jih zadajali sami, eden od njih celo 190-krat, kar nas privede do sklepa, da bi raje mislili in čutili karkoli drugega, kot pa bili sami s sabo.

Kakor v Tišini v času hrupa ugotavlja Kagge, nas hrup – njegova posledica so tudi begajoče misli in izčrpanost zaradi številnih vtisov, ki smo jim nenehno izpostavljeni in jih moramo predelati – preprosto zasvoji, t. i. dopaminska zanka pa poskrbi, da po neštetih aplikacijah in spletnih straneh, največjih povzročiteljih hrupa, brskamo še dolgo potem, ko smo že našli, kar smo iskali. Zakaj?



Poleg vsega drugega tudi zaradi strahu pred sabo. Pred dolgčasom in t. i. izkustveno revščino, ki pa se – v nasprotju z ustaljenim prepričanjem – ne pojavi le takrat, ko se nič ne dogaja, temveč tudi, ko je aktivnosti preveč. Kljub temu spoznanju še naprej iščemo »zmeraj močnejše izkušnje«, namesto da bi vdihnili in si privoščili nekaj časa sami s sabo.

Kakor poudari Kagge, je ideja, da se dolgčasu lahko izognemo tako, da nenehno iščemo nekaj novega, da smo vedno online, vedno v iskanju novih dražljajev, ki bi nas zamotili, zelo naivna. »Bolj se trudimo izogniti dolgčasu, bolj zdolgočaseni smo. /…/ Da bi se zaposlili, postane samo sebi namen, namesto da bi temu nemiru dovolili, da nas odpelje nekam drugam,« trdi avtor. Dolgčas lahko pomeni umanjkanje smisla, lahko pa nas sčasoma tudi vodi do sreče. Stvari včasih niso jasne in zapravljanje časa za na videz nekoristno početje, recimo branje trivialnih romanov, nam lahko pomeni prijeten premor in nas napolni z zadovoljstvom.

Novi luksuz

Zaradi številnih razlogov si je danes veliko težje privoščiti tišino kot drago dizajnersko torbico. Hrup je povsod okoli nas in je, kakor trdi Kagge, povezan z razredno razslojenostjo. Ljudje, ki so niže na družbeni lestvici, morajo v svojih delovnih okoljih prenašati več hrupa, njihovi domovi so slabše zvočno izolirani, medtem ko bogatejši lahko živijo v krajih, kjer je hrupa manj, njihovi avtomobili, pomivalni in sušilni stroji so veliko tišji. Prestižno torbico Louis Vuitton ima danes lahko že skoraj vsakdo, tišine pač ne. Je subtilno razkošje, pri njej ne gre za nenehno dodajanje in hlepenje po več, ampak – tako kot pri minimalizmu – odvzemanje.
 

Bodite offline

Najpomembnejši luksuz, ki si ga torej lahko privoščite, je, da ste nedosegljivi. Da izklopite telefon, da ne odgovorite na mail ali sms-sporočilo, ne vrnete klica – da ste odsotni in pustite, da medtem namesto vas vskoči ne­kdo drug. Enako velja za družino, prijatelje in partnerja; dejavnosti, ki jih načrtujete skupaj z njimi, lahko preskočite, odpoveste.

Lahko ignorirate svoj #fomo (fear of missing out, strah, da boste kaj zamudili) občutek, počakate in vidite, kam vas bo to pripeljalo. Srbsko umetnico Marino Abramović je denimo v newyorški muzej MoMa, kjer je v tišini – ter iz oči v oči z več kot 1500 obiskovalci – sedela 736 ur in 30 minut. Seveda pa lahko zunanji in notranji hrup utišate tudi na druge, manj ekstremne načine. Vsi bodo pripomogli, da se boste umirili in se spet povezali s sabo in svojim notranjim svetom.

 

V pisarno začnite prihajati uro prej
Tako boste delo lahko opravili bolj zbrano in hitreje, ne da bi vas pri tem kdorkoli motil.
Sestanke organizirajte drugače
Brainstorming naj najprej poteka v samoti in šele nato, ko se je vsak zaposleni sam že dokopal do neke ideje, v skupini, tišino pa si v obliki nekajminutnih pavz lahko privoščite tudi med sestankom.
Uvedite tihe urice
Če delate v pisarni odprte zasnove in vam narava vašega dela to omogoča, naj nekaj ur na teden (ali na dan) velja pravilo absolutne tišine – nobenega govorjenja, nobene glasbe, nobenih klicev ali odgovarjanja na maile.
Umaknite vse elektronske naprave in se začasno odjavite iz vseh družbenih omrežij
»Digitalni post« bo izboljšal vašo koncentracijo, povečal osredotočenost nase, sčasoma pa morda celo spremenil vaše prioritete in vrednote. Ste se kdaj vprašali, kakšne bi bile, če vam jih prek družbenih omrežij ne bi narekovali drugi?
Vstajajte bolj zgodaj
Če pa ste bolj nočna ptica, lahko v trenutkih tišine uživate tudi pozno ponoči, ko vas zagotovo nihče ne bo motil.
Branje in obiskovanje galerij in muzejev
Hrup v glavi najlažje izklopite tako, da se potopite v druge svetove, pa naj bo z dobro knjigo ali ogledom razstave; pri obojem si bo vaš um odpočil, dobili boste novo perspektivo in sčasoma izboljšali tudi empatijo.
Čuječnost in joga
Dober način, da ste osredotočeni le na sedanji trenutek, sta čuječnost in joga, s pomočjo katerih se boste bolje zavedali svojih misli, čustev in telesnih občutkov, ne da bi jih poskušali spremeniti, zadržati ali odpraviti.
Pišite dnevnik
Svojo glavo lahko utišate in sprostite tudi z dnevnikom, v katerega si vsak dan zapišete tisto, kar vas teži. To bo umirilo vaše misli in pripomoglo, da boste na položaj lažje pogledali z distance oziroma iz drugega zornega kota.