TENIS: Kdaj bomo v Portorožu doživeli umaško vročico?

Oba turnirja sta se mi vtisnila v spomin. Portorož sem leta 2014 dobil, v polfinalu sem premagal zelo dobrega Rusa Jevgenija Donskoja, v finalu pa nato v treh nizih še Gillesa Müllerja. Oba sta pozneje dosegala odlične rezultate, Müller je denimo na grand slamu v Wimbledonu premagal Rafaela Nadala, Donskoj pa v Dubaju presenetil Rogerja Federerja. Dobiti turnir pred družino, prijatelji in domačim občinstvom, je nekaj izjemnega in tega občutka ne bom nikoli pozabil. V Umagu sem vedno igral dobro, najbolj pa sem si zapomnil leto 2012, ko sem proti Američanu Waynu Odesniku v odločilnem nizu vodil s 5 : 1, potem pa v podaljšani igri izgubil dvoboj. Če bi ga dobil, bi v četrtfinalu igral na osrednjem igrišču proti domačinu in vrhunskemu igralcu Marinu Čiliću, kar bi bila gotovo izjemna izkušnja, tako pa sem potegnil kratko. Umag se mi je močno vtisnil v spomin, a žal v negativnem smislu (smeh),« nam je povedal nekdanji številka ena slovenskega tenisa, Blaž Kavčič.



Svet kapitala je primerjal turnir Plava laguna Croatia Open Umag, ki sodi v kategorijo ATP 250 in je letos zaznamoval 30-letnico delovanja, s portoroškim ATP Challenger Zavarovalnica Sava Slovenia Open, turnirjem s precej krajšo tradicijo (letos poteka 7. izvedba) in stopničko nižjega ranga, ki pomeni kar veliko razliko – predvsem v finančnem skladu, kar vpliva tudi na raven igralcev, ki se udeležijo turnirja, s tem pa tudi na število gledalcev, ki si ogledajo dvoboje.
 

---

Preberite še: NAJBOLJŠI POSLI SE SKLENEJO NA TENIŠKEM IGRIŠČU

---

Na kratko v številkah

V Umagu dobi zmagovalec 250 točk na lestvici ATP, v Portorožu 80, nagradni sklad znaša 524.340 evrov, v Portorožu 46.600 evrov, letos je 30. izvedbo Umaga obiskalo okoli 115.000 gledalcev, Portorož lani okoli 25.000, v Umagu igrajo tudi igralci iz najboljše deseterice na svetu, letos je to bil Italijan Fabio Fognini, prvi nosilec 7. izvedbe Portoroža pa je naš Aljaž Bedene, ki je 90. igralec na svetu. Turnir v Umagu je spremljalo skoraj 400 akreditiranih novinarjev z vsega sveta, prenašalo ga je več televizij v 100 državah, kar prinese potencialnih 110 milijonov televizijskih gledalcev, pri nas jih je okoli 35 iz Evrope, polfinali in finale pa bo prenašala televizija Sportklub. Največ lovorik (pet) in zmag (44) v Umagu ima sloviti Španec Carlos Moya, nekdanja številka ena svetovnega tenisa, danes pa trener Rafaela Nadala, zmagovalca 18 turnirjev za grand slam, Portorož pa še nima serijskega zmagovalca, sta ga pa dvakrat osvojila domačina, Grega Žemlja leta 2013 in Blaž Kavčič leta 2014. Moyi pripisujejo tudi daleč največjo, hm, priljubljenost med umaškimi dekleti, medtem ko o Portorožu še nimamo teh podatkov.

Podobnosti

Blaž Kavčič nam je povedal, da oba turnirja poleg odlične organiziranosti krasi predvsem lokacija ob morju, idila, ki razbije enolično rutino letališče, hotel, igrišče, hotel, letališče. »Tenis je v času teh dveh turnirjev na vsakem koraku v mestu, super lokaciji, poletne počitnice in nočno življenje pa ustvarijo drugačno vzdušje, kot sicer vlada na turnirjih. Tudi tekmovanje je prilagojeno nočnemu ritmu, dvoboji se začnejo pozno popoldne in zvečer, zato lahko ponoči v lokalih srečaš tudi marsikaterega igralca, kar še poglobi stik navijačev s tenisom,« je dejal. Tudi kar zadeva organizacijo, naj ne bi bilo velikih razlik, saj je na obeh turnirjih odlično poskrbljeno za igralce, »je pa že zaradi ravni in pravil organizacije turnirjev ATP in challenger nekaj razlik v kakovosti nastanitve in pripravi hrane za igralce. Na turnirju ATP je denimo hrana tekmovalcem na voljo ves čas brezplačno.«
Tudi direktor Teniške zveze Slovenije Gregor Krušič je dejal, da turnir v Portorožu »združuje igralce z vsega sveta ter najboljše Slovence z morjem in zabavo v izjemnem ambientu portoroške obale. Celoten teniški projekt sestavljajo trije vitalni deli, med katerimi je seveda nosilni teniški turnir profesionalnih igralcev. Ob tem bosta potekala še Tenis fest z državnimi turnirji vseh starostnih kategorij, od 8 let do veteranskih 80, kjer je okoli 1200 tekem na zunanjih peščenih igriščih, in Fun zone, v okviru katerega lahko tako domačini kot preostali obiskovalci Portoroža uživajo v športnih in glasbenih prireditvah.« Dodal je, da so že prvo leto dobili nagrado za »najbolje organiziran challenger. Vse to smo seveda iz leta v leto nadgrajevali. Čeprav se bo morda slišalo samovšečno, je po organizaciji in spremljevalnih dogodkih turnir primerljiv z različnimi turnirji ATP. Veliko stvari je primerljivih in na isti ravni, tisti, ki so bili pri nas in drugje, to vedo. A vedno se je treba primerjati s tistimi stopničko višje, kar so v našem primeru turnirji ATP, za katerimi še vedno močno zaostajamo pri finančnem vložku.«



Še ena podobnost je, in sicer, da občini in turistični združenji na obeh straneh meje ta športni dogodek prepoznavata kot primer športnega turizma in ga temu primerno podpirata. V umaški turistični zvezi so povedali, da so prenočitvene kapacitete vedno zapolnjene in da takrat tako rekoč ni mogoče dobiti proste sobe. Krušič je dejal, da tudi Turistično združenje Portorož in občina Piran vse bolj prepoznavata vrednost turnirja in jim vse bolj prihajata naproti v organizacijskem smislu – hkrati s turnirjem organizirajo štiri brezplačne koncerte na portoroški plaži, ki so obogatitev družabnega dela turnirja – ter s finančnim sponzorskim vložkom. Letos bodo na otvoritveni zabavi tako nastopili še Vasco Rossi Tribute & Maurizio Solieri, skupina Cubismo in Jan Plestenjak, teh zabav se po navadi udeleži od 5000 do 6000 ljudi. V Turističnem združenju Portorož so nam povedali, da je ta dogodek »skladen z našo turistično strategijo, bi si pa seveda želeli, da bi potekal zunaj visoke sezone, saj so naše kapacitete v času turnirja praviloma v vsakem primeru povsem zasedene, zato težko natančno ocenimo, koliko ljudi obišče mesto samo zaradi turnirja. Zavedamo se, da koledar dogodkov določa združenje ATP in ne naš organizator, zato pri tem ni veliko manevrskega prostora. V polni sezoni namreč že imajo zagotovljen delež ljudi, ki so na območju turnirja, in tako morda bolj zanesljivo dobijo delež gledalcev, po drugi strani pa imajo zaradi zasedenosti kapacitet težave z zagotavljanjem nastanitev za svoje potrebe. Dvorezen meč, torej. Z občino Piran že več let podpiramo dogodek, naš vložek pa znaša 10.000 evrov z davkom. Zavedamo se in priznavamo, da je teniški turnir v vsakem primeru pomembna popestritev za naše goste, vplive turnirja pa čutimo tudi zunaj visoke sezone. K nam namreč med letom pride veliko skupin, povezanih s tenisom, med njimi posebno izstopa 2000 italijanskih tenisačev, ki prihajajo že nekaj let in si organizirajo dogodke, treninge, turnirje itd.«



Tudi na Hrvaškem imajo podobno »težavo« s terminom, so pa ugotovili, »da se v času turnirja delež domačih gostov trikratno poveča, še bolj je pomembno, da regija takrat postane športno in družabno središče Hrvaške, zato jo obišče tudi veliko poslovnežev, politikov, estradnikov itd. Ti gostje imajo večjo kupno moč, obiskujejo restavracije in uživajo v prvovrstni istrski kulinariki ter vrhunskih vinih, gostinci si lahko le manejo roke. Zaradi velike koncentracije sponzorjev in zainteresiranih skupin na enem mestu uspešno sklenejo številne posle. Ob vsem tem so tudi naši mladi gostje pripravljeni za celonočno zabavo nameniti precej več denarja kot sicer. Ob vseh teh dejavnikih ni mogoče dvomiti o vplivu turnirja na turizem in gospodarstvo,« je povedala Sanda Bravar Radizlović, nekdanja direktorica Turističnega združenja Umaga.



Pomembne in popularne dogodke seveda radi obiskujejo tudi uspešni ljudje iz gospodarstva, športa, politike in razvedrilne industrije. Če je, denimo, Umag letos presenetil in obiskal tudi naš košarkarski zvezdnik Luka Dončić, koga bi si želeli v Portorožu, smo povprašali Krušiča. »Govori se, da naj bi Luka Aljaža Bedeneta obiskal tudi v Portorožu. Upamo, da to drži, bomo videli. Sicer pa so med rednimi gosti naši košarkarski in nogometni reprezentanti, predsednik države Borut Pahor, tudi Karl Erjavec, obiskala nas je Tanja Fajon, pa predsednik olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec, različni ljudje iz sveta zabave, gostili bomo tudi 12 predsednikov uprav in tri direktorje iz sveta zavarovalništva, energije in športne loterije, prišlo bo tudi okoli 1200 drugih podjetnikov, mladih menedžerjev, vodij trženja in poslovanja, predstavnikov slovenskih teniških klubov itd., vsem pa želimo predstaviti, kako je vse to videti v realnosti, ter jih nekoč pritegniti kot sponzorje še večjega dogodka.

---

Zakaj Portorož še ne more postati Umag?

Največja razlika med nami, je poudaril Krušič, je v tem, da so »Umag pred tridesetimi leti začeli postavljati politično, to je bil projekt Franja Tuđmana in Slavka Rasbergerja, in sredstva so bila neomejena. Zato so si lahko postavili odlične temelje. Če se izrazim slikovito, takoj so bili posejani kot veliko drevo, ki je nato lažje uspešno pognalo globoke korenine, mi pa rastemo iz majhnega, kot kakšna bilka, in si utiramo pot.«

Krušič Umagu zavida predvsem to, da v času turnirja res celotno mestu živi za tenis, teniške simbole je mogoče opaziti na vsakem koraku, vsi so prežeti s tem dogodkom. »To so tudi naše sanje, vemo pa, da se moramo dokazati, te stvari se ne zgodijo same od sebe. Če bi v tednu, ko potekajo turnir, žur in dogajanje v Portorožu, vsi Slovenci vedeli zanj, bi bilo fantastično. To je denimo nekaj, kar Umagu uspeva.«



Bi lahko nekoč naredili enega ali več korakov naprej in postali turnir ATP, kako to doseči? »To je večinoma stvar interesa. Najprej moramo s turnirjem prepričati naše veljake, da lahko ti začnejo prepričevati druge veljake, uslugam sledijo protiusluge itd. Tu ni sprenevedanja, vsak sledi svojim interesom, koristi, tudi dobičku, tako se v tem svetu tudi pogovarja in namere so v resnici zelo jasne. ATP nas opazuje in ko enkrat dosežemo raven, da tudi zanje postanemo resnično zanimivi, sledi možnost pridobivanja licence za raven ATP 250, kar pomeni tudi vsaj 400.000 dolarjev nagradnega denarnega sklada. Licenco se kupuje, odkupuje ali najema, nakupi so precej dragi, milijon evrov ali dva, vsako leto jo je treba obnoviti, kar spet pomeni zajeten kup denarja, pač stvar ponudbe in povpraševanja,« je povedal Krušič.


Prednost Umaga je tudi v ugodni umestitvi v koledarju združenja ATP. Po slovitem Wimbledonu so igralci z mislimi na krajših počitnicah, a ker so po pravilih dolžni vsako leto odigrati tudi kak turnir najnižje ravni, je Umag s svojim slovesom eden od najbolj priljubljenih. S trave se vrnejo na pesek in nekateri svoje nastope združijo z oblico zabave, niso tuje zgodbe o tem, kako so se igralci vračali v hotele zgodaj zjutraj in naslednji dan v vročini predajali dvoboje zaradi »izčrpanosti«. Drugi se seveda lotijo turnirja smrtno resno in zato tu pogosto vzklijejo nove teniške zvezde. V Umagu so igrali tudi tenisači, ki so nato zasedli vrh lestvice ATP, Novak Đoković, Rafael Nadal, Marcelo Ríos, Gustavo Kuerten, Juan Carlos Ferrero, Moya in Thomas Muster, pa kasnejši zmagovalci grand slamov, kot sta Stan Wawrinka in Marin Čilić.

Treba je tudi priznati, da je Slavko Rasberger s trdim delom in bogatimi poznanstvi na Hrvaško zvabil Mustra in Moyo, ko je bila tam vojna.

Portorož na drugi strani poteka v času, ko so se krajše počitnice iztekle, ameriška turneja pa se s turnirji na trdi podlagi serije 500 in dvema mastersoma 1000 bliža vrhuncu z zadnjim grand slamom sezone, odprtim prvenstvom ZDA v New Yorku. To bi lahko bilo pri privabljanju najboljših igralcev na svetu tudi ob idealnem razvoju turnirja še naprej precejšnja težava.