Televizijske hiše v boj za gledalce in evre

Nekoč je komercialna televizija Pop TV premagovala nacionalno s hollywoodskimi uspešnicami in priljubljenimi tujimi serijami, zdaj pa naši dve veliki komercialni televiziji stavita predvsem na domačo igrano produkcijo in licenčne resničnostne šove in oddaje. Kot pravijo pri Pro Plusu, medijski hiši, v kateri nastajajo programi Pop TV, Kanal A, Kino, Brio in Oto, so se v dvajsetih letih gledalske navade močno spremenile. Najprej zaradi spremenjenih življenjskih navad in stilov, ki vplivajo na konzumacijo medijskih vsebin, posledično pa se je spremenila tudi ponudba: več je je, bolj je segmentirana, predvsem pa lokalizirana.

Napovedane spremembe zaračunavanja RTV-prispevka se ne bodo uresničile.

Čeprav je minuta domačega programa za televizijo precej dražja od tujega, to odtehta večja potencialna gledanost. Na Popu pritrjujejo, da jih precej več stane serija Usodno vino ali Reka ljubezni kot pa razvpita Netflixova Hiša iz kart (direktor programa na Pro Plusu Branko Čakarmiš dodaja, da ravno Hiša iz kart ni dosti drugega kot zelo uspešno spromovirana zgodba – Pro Plus jo je predvajal in pred tem ponujal v svoji spletni videoteki Voyo, pa tam ni bila med bolj gledanimi).

Če o konkretnih cenah na komercialkah nočejo govoriti, pa si lahko za ilustracijo pogledamo stroške serij na nacionalni televiziji. Nanizanka Življenja Tomaža Kajzerja (šest delov, dolgih po 45 minut) jih je stala 416.060 evrov, en del torej 69.343 evrov, nekaj manj pa serija Več po oglasih (scenarij Jonas Žnidaršič, režija Vinči Vogue Anžlovar) – blizu 30 tisočakov na epizodo, dolgo 25 minut. Za primerjavo: tuje nadaljevanke, predvajane v najbolj gledanem terminu, jih v povprečju stanejo 2300 evrov na epizodo (dolgo od 45 do 55 minut), v kar so že všteti stroški prevajanja in podnaslavljanja.

Unsplash

Boj za vsakega gledalca

Na Popu tako zdaj stavijo na resničnostni šov Kmetija, licenčno razvedrilno oddajo Znan obraz ima svoj glas ter povsem domačo serijo Reka ljubezni (Usodno vino je bilo prirejeno po slovaškem izvirniku Búrlivé víno).

Ko Čakarmišu omenimo, da imajo konkurenčni Planet TV ves čas na očeh, zanika, da bi pogledovali proti tekmecem še kako drugače kot zaradi tako imenovanega counterprogramminga, pri katerem televizije skušajo v svoj program umestiti oddaje, ki bi konkurenci ob predvajanju njenih osrednjih adutov pobrale čim več gledalcev. Takšen primer je bil pred kratkim prvi del nove sezone domače serije Ena žlahtna štorija na Planetu – Pop TV jim je skušala pobrati čim več gledalcev tako, da je zamenjala že napovedani film s televizijsko premiero domače uspešnice Pr'Hostar, ki je pred kratkim postala najbolj gledan slovenski film v kinematografih.

Branko Čakarmiš: Nacionalna televizija na žalost nima nobenega programa, ki bi zahteval naš odziv.

A kljub odločnim besedam Branka Čakarmiša je težko zanikati, da sta obe Popovi seriji, Usodno vino in Reka ljubezni, nastali kot odgovor na Eno žlahtno štorijo. Planet TV je kot manjša televizija v primerjavi s Pro Plusom izzivalec, ki mora, če se hoče spopasti z močnejšim tekmecem, tudi več tvegati. To se mu včasih obrestuje, kot pri Eni žlahtni štoriji, včasih pa izjalovi – tako so v kategoriji 'plesala je eno samo poletje' zbrali že kar nekaj šovov, ki niso segli dlje od prve sezone, na primer Bilo je nekoč, Naša generacija in Razred talentov. In tudi tokrat z resničnostnim šovom bolj tvegajo kot konkurenti, saj bodo gledalcem predstavili šov o hujšanju z naslovom The Biggest Loser Slovenija, ki je v ZDA resda uspešnica in ima za sabo že 17 sezon, vendar to še ni jamstvo za uspeh na naših tleh.

Če Pop TV in Planet TV ves čas z enim očesom spremljata ravnanje drugega in torej ni naključje, da bosta to jesen skušala prepričati gledalce vsak z eno domačo serijo in enim licenčnim resničnostnim šovom, pa bi bila kakršnakoli podobnost s programom nacionalne RTV zgolj naključje. Oziroma kot nam je dejal Čakarmiš: »Nacionalka na žalost nima nobenega programa, ki bi zahteval naš odziv.«

Kar drži; v segmentu, kjer sta komercialni televiziji najmočnejši – v razvedrilu – TV Slovenija šepa daleč zadaj. In prav nič ne pogleduje proti konkurenci, pač pa se drži vnaprej začrtanega progama: jesen namenjajo dokumentarnemu filmu, 500. obletnici reformacije, zimskim športnim dogodkom ter december slovenskemu igranemu filmu. Ob tem nacionalka razmeroma uspešno sestavlja tuj program, namenjen zahtevnejšemu občinstvu. Jasno pa je, da zaradi drugačnega poslanstva nacionalka ne nameni velikega deleža proračuna razvedrilnemu programu – letos mu je dodelila 4,3 milijona evrov. Komercialki o točnih številkah nočeta govoriti, Pro Plus pravi le, da za domači program in šport namenjajo več kot polovico svojega proračuna.

Unsplash

Boj za vsak evro

Televizije v Sloveniji poberejo kar 80 odstotkov oglaševalskega kolača, in medtem ko pri nas tudi v tem segmentu še dosegajo rast, pa v tujini delež za televizije že pada.

Drugače kot javni zavod RTV, ki je imel lani prihodke za malenkost višje od odhodkov (124,8 proti 124,7 milijona evrov), sta tako Pro Plus kot Antenna TV SL, izdajatelj programa Planet TV, poslovala z izgubo. Prvi je pri 55 milijonih evrov celotnih prihodkov pridelal 4,6 milijona izgube, druga pa je imela le 8,2 milijona evrov prihodkov in kar 11,3 milijona evrov izgube iz poslovanja (ter še dodatnih 1,7 milijona izgube iz financiranja).

Ko smo Planet TV povprašali, kako da jim kljub razmeroma visoki gledanosti ne uspe prepričati oglaševalcev, se niso hoteli spuščati v podrobnosti: »To je kompleksno vprašanje, ki bi zahtevalo širši vpogled v zgodovino televizijskega posla v Sloveniji, pa tudi v trženjsko politiko pri nas in v deljenje oglasnih prihodkov. Je pa to hkrati retorično vprašanje, ki si ga pogosto postavljamo sami, saj ni vedno vse odvisno od gledanosti.«

Pro Plus namreč še vedno poje večino oglaševalskega kolača, in čeprav je v preteklosti javna agencija za varstvo konkurence (AVK) presodila, da to dosega z zlorabo prevladujočega položaja, je po pritožbi Pro Plusa sodišče odločbo spremenilo in odločilo, da niso kršili predpisov.

Zaradi letošnjih dogovorov o zaračunavanju nadomestila operaterjem za programe Pro Plusa in Planet TV bosta obe komercialni televizijski hiši že v tem in prihodnjem letu lahko močno izboljšali svoj poslovni rezultat. RTV Slovenija je sicer zelo nezadovoljna s trenutno rešitvijo in napoveduje boj vsaj za to, da programi, za katere se plačuje nadomestilo, ne bi bili v osnovni programski shemi (saj to draži gledalcem tudi dostop do programov RTV). So pa na ministrstvu za kulturo zanikali, da bodo izpeljane napovedane spremembe pri zaračunavanju RTV-prispevka, ki naj bi ga po novem plačevali glede na svoje dohodke. Ideja je bila le eden od predlogov v internem gradivu, vendar trenutno o spremembi plačevanja prispevka ne razmišljajo.

Unsplash

Z zamenjavami v lastništvu tudi zamenjave v vodstvu?

Znano je že, da Pro Plus prehaja v roke United Group, a dogovor še ni dokončen, saj čaka še blagoslov regulatorjev. (Tudi Čakarmiš nam je na vprašanje o vplivu novih lastnikov odgovoril le: »Novih lastnikov še ni!«) Tudi celoten dogovor o zaračunavanju nadomestila operaterjem je pod drobnogledom AVK zaradi suma kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, a odločitve še ni. Ali bodo z novimi lastniki prišle menjave v vodstvu Pro Plusa, še ni znano, menda pa spremembe lahko pričakujemo na Planet TV, ki je (spet) v večinski lasti Telekoma Slovenije. Ta naj bi postal edini lastnik, hkrati pa bi lahko prišlo do zamenjave vodstva – na izhodnih vratih naj bi bila direktor Vladan Andjelković in direktor programa Igor Stoimenov.

V televizijskem poslu so spremembe stalnica (Planet TV je na primer pred kratkim gledalcem ponudil še filmski program Planet Plus, nekdanji Planet+1 pa zamenjal s programom Planet 2, na katerem so serije in ponovitve stare lastne produkcije, sčasoma naj bi ponudil še športne prenose) in tudi napovedane spremembe so samo faza, ne pa končni razplet zgodbe. V konkurenčnem boju televizij nas gotovo čaka še veliko zanimivih zapletov.

Unsplash

Gorazd Slak, pomočnik generalnega direktorja za program in integracijo vsebin na RTV Slovenija

Na javni zavod ste prišli pred kratkim, imate pa bogate izkušnje s komercialnih televizij – je delo tu zelo drugačno?

Nekdo je nekoč dejal: 'Nacionalna televizija dobi denar, da pripravlja program, komercialna televizija pa pripravlja program, da dobi denar,' a odkar sem tukaj, sem opazil le, da se večina ljudi trudi delati čim boljši program, ne pa, da bi razmišljali v stilu 'no, pa naredimo nekaj, samo zato, da je'. Tudi sam nisem zagovornik larpurlartizma, hkrati pa nisem zagovornik pristopa, pri katerem se igra na najnižji skupni imenovalec gledalcev. Po mojem mnenju pri nas tako nacionalka kot komercialke ponujajo zelo kvaliteten program.

Se vam ne zdi, da program nacionalne televizije na katerem od področij vendarle preveč šepa?

Ne želim olepševati in se strinjam, da program RTV še ni na ravni, ki bi si jo vsi želeli, a za to so objektivni razlogi. Ob poslanstvu in vseh ciljih, ki jih ima RTV – če ni ustrezne količine denarja, se ne morejo odkupiti vse športne prireditve, snemati nadaljevanke, delati razvedrilne oddaje. RTV-prispevek je enak že deset let, plače zaposlenih na RTV pa se po kolektivni pogodbi prilagajajo inflaciji – pa ne pozivam k zvišanju prispevka, ampak le k razumevanju. Sicer pa menim, da javna televizija mora izvrševati svoje poslanstvo, še vedno pa mora delati oddaje na ravni, s katero bo lahko dosegla dovolj veliko množico ljudi, da ohranja verodostojnost.

Na nekaterih področjih je vendarle slabše kot na drugih. Pri razvedrilnih oddajah ste precej zaostali za konkurenco.

Drži, a za to niso krivi ustvarjalci. Razvedrilni program na RTV je dolga leta delal najboljše, najbolj gledane oddaje. To vem, ker sem bil takrat pri konkurenci in smo zaostajali. Ti kadri so še vedno tu, znanje je še vedno tu, toda proračun za razvedrilne oddaje se v zadnjih petih letih ni povečal, nasprotno, skoraj prepolovil se je! Vendar omogočamo vrsto drugih – vse je treba gledati z vidika javnega interesa. Edini problem, ki ga vidim, je, da si nekatere interesne skupine skušajo podrediti RTV.

Ste bili že deležni pritiskov interesnih skupin?

Ne, za zdaj ne, vendar se lahko strinjava, da so bili ti pritiski v preteklosti zelo javni in očitni.