Talent + trdo delo = odlična poslovna praksa

Dr. Dejan Verčič, predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede ter partner in direktor za znanje pri skupini za strateško komuniciranje Stratkom, je vliv v menedžersko sredino, ki se je udeležila dogodka, veliko upanja. »Starejše generacije bi morale biti manj kritične do mlajših. Več kot dva tisoč let nazaj se je že grški filozof Platon pritoževal nad mlajšimi generacijami. Dejal je, da so nemogoči, manj pozorni in konformisti: Moji učenci si nič več ne zapomnijo s srcem, temveč si vse zapišejo in kasneje preberejo! To pove veliko o pogledu starejših na mlajše, ki so drugačni in bolj iznajdljivi od nas.« Dr. Verčič je starejše podjetnike opomnil, da so pogosto oni tisti, ki zapirajo vrata mladim. »Vi ste skozi življenje že prišli do petzvezdičnega hotela in sedaj gledate navzdol mlade, ki stojijo na ulici; razumite, da imajo popolnoma drugačno perspektivo in svojevrstno taktiko, da se povzpnejo na hotelsko teraso tudi oni. Za starejše je ključno, da se naučimo veščin, ki jih imajo mladi ali pa začnemo z njimi tesneje sodelovati.«

Dr. Nana Šumrada Slavnič, ki jo poznamo predvsem kot vodjo perspektivne skupine Snežna kepa 2.0, ki ustvarjajo prodorne in drzne zamisli za prihodnost in so generator idej, kako naj Slovenija postane država optimizma in priložnosti ter kot del praktično najuspešnejše IT ekipe Outfit 7, je mlajšo generacijo označila kot karizmatično, agilno, inspiracijsko in zelo povezano. Prav te štiri lastnosti pa potrebuje oseba, da razvije in svetu pokaže svoj talent. »Da okolica opazi naravno dan talent, mora dotična oseba trdo delati na komunikacijskih in socialnih veščinah, na tehniškem znanju ter na vodstvenih lastnostih, ki se jih prav tako lahko priučimo. Talent brez dela ne prinese veliko uspeha.« Dr. Šumrada Slavnič je dodala, da je potrebno govoriti o talentih na treh nivojih – na ravni posameznika, podjetja in družbe. Včasih je bilo izjemno lahko definirati, kdo je talent (na katerikoli ravni), danes pa je to težje. Talentiran človek ima znanja in ima skupek lastnosti, ki ga delajo izjemnega.

Najboljša poslovna praksa: Štartaj, Slovenija!

AmCham

O talentih in kako jih vodilni kadri prepoznavajo, je za Svet kapitala spregovoril tudi Aleš Muhič, direktorja trženja na PRO PLUS. Projekt Štartaj, Slovenija!, ki na inovativen način spreminja slovensko poslovno okolje je prejel AmChamovo titulo najboljše poslovne prakse leta 2017. »Slovenski talenti niso tako sramežljivi, kot je videti. Okolje za njih je vzpodbujajoče, je pa res, da smo Slovenci mala država in majhen narod, zato smo na prvi pogled manj potencialni, v resnici nam naše poslovno okolje in življenjski standard omogočata veliko prednosti pred drugimi.«

Njihov projekt Štartaj, Slovenija! temelji na rekrutaciji talentov in prav oni vnašajo v naše okolje nova znanja, pristope, izdelke, procese in poslovne modele na inovativen način. »Talentirane ljudi novačimo, da se malce zbudijo. (smeh) To niso podjetniki, so zasanjani, a imajo veliko idej. Vodimo jih skozi različne procese in delavnice in jih tako pripravljamo na trg, ki je kljub majhnosti zelo potencialen – gre za velik naskok na domači in tuji trg. Potrošniki podpirajo slovenske inovativne izdelke, tako da jih radi kupujejo in to pomeni, da Slovenci spoštujemo talente.«

Ker vsak inovator potrebuje poleg talenta še druge veščine, se velikokrat ustvarijo manjše skupine, ki delujejo kot enoten tim. »Opazil sem, da imajo ekipe, ki delajo na inovacijah, skupno točko; so izredno povezane, odnosi so prijateljski, skupinski duh pa je močan. Ko pa govorimo o karakteristikah talentiranih ljudi, pa sem opazil, da so talentirani ljudje nadarjeni za več področij – v preteklosti so bili bodisi odlični športniki, nadarjeni umetniki ipd.«