Svet avtomobilskih razstav

Le nekaj je največjih, mednje lahko štejemo ravno trajajočo prireditev v ameriškem Detroitu, vsakoletni marčni dogodek v Ženevi ter jesensko bienalno razstavo v Frankfurtu oziroma Parizu. To so prireditve, na katerih se zgodi največ pomembnih novosti, čeravno ne vsako leto enako, tudi v teh primerih se dogajajo nihanja.

V Las Vegasu futurizem in zabava

Tako je morda razstava v Detroitu letos rahlo razočaranje, res je vselej močno posvečena ameriškemu trgu, a vseeno je prav njihovih domačih novosti, za katerimi bi se kadilo, kak super truck na primer, pravzaprav malo. V Ameriki je sicer avtomobilskih razstav več, med pomembnejše štejejo vsaj še prireditev v New Yorku, pa tista v Los Angelesu z vzdevkom dizajnerska in še nedavno končana prireditev v Las Vegasu, ki ni le avtomobilska, temveč gre za sejem zabavne elektronike, na katerem zadnja leta med drugim prikazujejo futuristične avtomobilske kabine, armaturne plošče prihodnosti, pa nove znamke, ki se ukvarjajo s samovozečimi in električnimi avtomobili.

S prihodnostjo se je vedno zelo ukvarjala razstava v Tokiu, bienalni dogodek, na katerem prevladujejo domači proizvajalci, obisk ob dveh priložnostih pred leti pa je ostal v spominu po njihovih kei car, mini avtomobilih, ki so pripravljeni nadvse domiselno in sem se ob njih vsakič vprašal, ali ne bi bili primerni še za kako drugo mesto na svetu. Na tisti strani sveta sta se zadnji leti bienalno uveljavili dve kitajski razstavi, izmenjujeta se Peking in Šanghaj, razlog za njihovo večjo pojavnost pa je preprost: Kitajska je že nekaj let največji avtomobilski trg na svetu, ki poleg domačih avtomobilov golta tudi zahodne izdelke, pri čemer velja, da bolj ko so prestižni, rajši jih imajo. Tako tam vse pogosteje prvič razkrijejo kak dokončan ali skoraj dokončan nemški premijski avtomobil, po drugi strani se tam zgodi tudi kakšna verna kitajska »kopija« zahodnega avtomobila, na kar pa so se morali zahodnjaki pravzaprav kar navaditi.

Gašper Boncelj

Ženeva je lahko zgled

V Evropi sta vsako leto res velika dogodka dva, prvi je na vrsti na pomlad v Ženevi in drugi vsako jesen, v tem primeru se izmenjujeta Frankfurt in Pariz. Najprej je treba kako reči o Švicarjih. To je bila že kar dolgo nazaj moja prva avtomobilska razstava, nanjo so me poslali kot začetnika, da ne bi bila prevelika, prezahtevna. Morda jo imam zato že od takrat v lepem spominu. Seveda tudi zato, ker se tam pokaže največ najlepših in najhitrejših avtomobilov. Včasih je bila Ženeva še izraziti salon napovedi prihodnjih smernic, potem pa je bilo iz leta v leto bolj očitno, da se tam predstavljajo kar pomembni modeli, s katerimi se ustvarjajo velike proizvodne številke.

Ženeva je kakovosten dogodek še zaradi nečesa. Razstavišče v Palexpu je ena sama velika dvorana v dveh nivojih, prizorišče je hitro prehodno, neutrujajoče, avtomobile si je mogoče ogledati večkrat, si urediti vtise. Razstavni prostori znamk niso veliki, kar se mi je vselej zdelo dobro, saj tovarne na njih prikažejo predvsem tisto, kar je v resnici novo, oziroma ta izdelek v največ treh primerkih. Poleg tega velja, da razstave v Ženevi ne izpusti skoraj noben proizvajalec, kar se je na primer lansko jesen zgodilo v Parizu, kjer so odsotni navajali zelo različne razloge.

Je pa Pariz skupaj s Frankfurtom v kategoriji avtomobilskih razstav edini resnični težkokategornik. Prizorišči na Portes de Versailles in Frankurter Messe obsegata številne dvorane in objektivno na vsakem dogodku prineseta mnoge pomembne avtomobilske novosti. Frankfurtska razstava, ki je menda od pariške še nekoliko večja, je leta 2015 obsegala skupaj 250 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, obiskalo jo je 900 tisoč ljudi. Tam je tudi za novinarje vselej gneča, le enkrat je bilo drugače: 11. septembra 2001 se je po novici o napadu na WTC dogajanje skoraj ustavilo, novinarji pa smo bolj kot avtomobile gledali velike televizijske zaslone in poročila iz Amerike. Tisti in naslednji dan se je bilo brez čakanja mogoče usesti v še tako prestižen avtomobil.

Po svetu in Evropi so še drugi bolj specializirani avtomobilski sejmi, denimo eCarTEC v Münchnu, posvečen električnim pogonom, kjer se je lani jeseni predstavila skupina slovenskih dobaviteljev (Cadcam Lab, Elaphe, Emsiso, Etrel, Gem Motors, Ionex, Iskra Mehanizmi, Kolektor, Oprema Ravne). Ob tem naj omenimo, da je med slovenskimi dobavitelji na velikih razstaviščih tako avtomobilov kot motociklov (Eicma Milano, Intermot Köln) pomemben in vselej pričakovan udeleženec naš priznani proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič.

V Ljubljano se vrača avtosalon

In kaj lahko ob vsem tem povem o Ljubljani in avtomobilski razstavi, ki se v naše glavno mesto vrača konec marca? Vsaj malce se spominjam prireditve, ki je bila na Gospodarskem razstavišču nazadnje pred 16 leti. Kot svetovno premiero so tik pred odprtjem razstave in potem na njej prikazali takrat prenovljenega renaulta clia druge generacije, ki so ga nato tudi izdelovali v novomeškem Revozu. Kaj pa letos? Marjan Murn, predsednik sekcije avtomobilskih zastopnikov pri TCZ, je dejal, da bodo na ogled tudi novosti, ki jih na slovenskih cestah še ni bilo videti ... Upati je, da bodo ob potrjenih znamkah pritegnili še kakšno, ki se razstave sicer ne namerava udeležiti.

Direktor Gospodarskega razstavišča Iztok Bricl pričakuje od 80 do 100 tisoč obiskovalcev, torej približno toliko, kolikor jih je prišlo na zadnjo prireditev v Ljubljani, pa še na naslednjo v Celju, leta 2001, ki je bila do tega trenutka zadnji polnokrvni avtomobilski salon. Znova je bil načrtovan za leto 2009, a zaradi gospodarske krize nato odpovedan. Vmes so še bile ideje o oživitvi, uresničile pa so se znova šele tokrat, kot pravijo organizatorji, tudi zaradi dejstva, da realna prodaja avtomobilov zadnji dve leti narašča, da recesije ni več. Kar se po eni strani sliši razumljivo, po drugi pa se tako želena tradicija in ugled neke prireditve gradita tudi z vztrajanjem v težjih časih.