SUP – najbolj moden šport

Pred slabimi dvajsetimi leti so se havajski deskarji Dave Kalama, Brian Keaulana, Rick Thomas, Archie Kalepa in Laird Hamilton med dolgotrajnim čakanjem na popoln val domislili nenavadne ideje, ki je hitro postala bolj zabavna od samega deskanja. Stopili so na športno desko in iskali ravnotežje na vodi, kmalu pa so v roke prijeli še veslo in tako veslali po morju. Okoliški prebivalci so idejo hitro zagrabili in rodilo se je supanje.

Z valovitega havajskega morja se je začel šport seliti na ameriška jezera in reke ter kasneje še v Avstralijo in Evropo. Deske so bile sprva težke in okorne, a kmalu so jih zamenjale visokotehnološko izdelane napihljive deske, ki so tudi daljše od originalnih deskarskih. Šport je v zelo kratkem času skorajda prerasel okvire surfanja, saj se z njim lahko ukvarjamo na več krajih, je preprostejši in zaradi tega dostopen tudi tistim, ki se prej niso ukvarjali z vodnimi športi.

Neverjetna rast trga supov

Rok Vettorazzi iz Surf in sup zveze Slovenije za Svet kapitala razloži, da je supanje po njegovih izkušnjah najbolj rastoča športna industrija.

Je supanje najhitreje rastoča športna panoga? Leta 2016 je bil trg težak slabih pet milijard dolarjev, do leta 2020 pa bo vreden kar dvakrat več, deset milijard.

Ameriško analitično podjetje Technavio je raziskalo, da ima trg supanja kar 15-odstotno letno rast. Leta 2016 je bil trg težak slabih pet milijard dolarjev, do 2020 pa bo vreden kar dvakrat več. Rast te športne industrije bo eksponentna še najmanj dve leti, in to tudi zaradi močnih pobud različnih virov, ki si prizadevajo za večjo udeležbo različnih vodnih športov. Da trg supanja ni mačji kašelj, dokazuje tudi dejstvo, da se kar nekaj organizacij bori zanj. Trenutno je njegova krovna organizacija ISF (International Surf Federation). Veliko lobiranja za ta šport prihaja tudi od kajakaške federacije, suparji pa si želijo ustanoviti samostojno športno federacijo, kar jim bo po mnenju tujih analitikov kmalu uspelo. Supanje je, kljub temu da je na prvi pogled preprosto, pravi vodni šport, pove Vettorazzi. »Zahteva kar nekaj znanja, prakse, kondicije, po opravljenem treningu pa posledice športa začutimo tudi v vseh večjih telesnih mišicah,« se zasmeje.

Shutterstock

Kvalitetni trening ali umirjena meditacija?

To je šport, pri katerem deluje celotno telo: mišice na nogah, hrbtu in trebuhu skrbijo za ravnotežje pri stanju na deski, medtem ko roke in zgornji del telesa trenirajo pri uporabi vesla.

S pravilno tehniko se lahko pri supanju v eni uri porabi od 600 do 800 kalorij, šport pa ima tudi meditativni učinek.

S pravilno tehniko se lahko v eni uri porabi od 600 do 800 kalorij, začetniki okoli 400, na tekmovanjih pa nekje do 1200 kalorij. Če postavimo te številke ob bok preostalim športom, opazimo, da je supanje zelo močan porabnik kalorij. Pri surfanju se porabi 400, pri kolesarjenju 500, teku 650 in med plavanjem pa okoli 850 kalorij.

Kljub intenzivnosti rekreacije privrženci tovrstnega vodnega športa poudarjajo tudi meditativne in zdravstvene učinke, saj blagodejno vpliva na možgane in hrbtenico. Špela Zupanc iz Bananawaya, enega največjih klubov, ki se ukvarja tudi s supanjem, pove, da je na Finskem joga na supu že popolnoma vsakdanja, z njo pa se strinja Vettorazzi, ki poudari novo perspektivo, s katere vidimo vodo, po kateri supamo. »Ker stojimo na nogah, vidimo do dna vode, in to je popolnoma drugače kot pri plavanju ali veslanju, pri katerih se nam svetloba odbija v oči in tako vidimo le površino morja, jezera ali reke. Ko veslamo stoje, vidimo več in globlje,« pove.

Vsa Slovenija supa

Ker v Sloveniji nimamo pravih pogojev za deskanje, se je supanje razvilo še toliko bolj. »Prvič se je pojavilo pred približno osmimi leti, a pravi razcvet se je zgodil pred tremi leti,« pove Zupančeva. V tem času se je na Surf in sup zvezo Slovenije prijavilo več kot deset klubov, obstaja mnogo različnih tekmovanj, v sklopu navtičnega dogodka Internautika bo v Portorožu potekalo državno tekmovanje. V Sloveniji tekmuje do 120 moških ter okoli 40 žensk. Na tekmovanje se povprečno prijavi do 50 ljudi, ki morajo preveslati do deset kilometrov dolgo progo ob obali. »Slovenski suparji smo relativno stari, saj smo to predvsem nekdanji kajtarji in deskarji, počasi pa se šport širi tudi med mlade, stare med 18 in 25 let, ki so najbolj primerni za osvojitev prestižnih nazivov v različnih svetovnih disciplinah supanja. Podmladek je lažje naučiti tehnike in vzdržljivosti,« dodaja Zupančeva. Supanje ni zelo drag in prestižen šport, kakovostna oprema stane med 1000 in 1500 evri, je pa izjemno popularen, poudarijo v Bananawayu. »Opremo si lahko tudi izposodijo na skoraj vseh turističnih in manj turističnih destinacijah ob jezerih, rekah in morju – Soča, Ljubljanica, Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Cerkniško jezero, Obala in še bi lahko naštevala,« pojasni. »Povečano zanimanje za sup smo opazili tudi med turisti, ki si lepote Slovenije ogledujejo s popolnoma druge perspektive, kot smo vajeni.«

Shutterstock

Kako na desko?

Na desko se večina ljudi odpravi kar brez predhodnih tečajev, a inštruktorji predlagajo, da se pred prvim srečanjem s supom posvetijo kratkemu, enournemu učenju, saj jim bo to olajšalo nadaljnje aktivnosti. Supamo lahko skoraj vse leto, strokovnjaki opozarjajo le na primerna oblačila – v hladnih dneh neoprenska, poleti pa iz lahkih materialov. Ko oseba osvoji supanje, se lahko tega loteva tudi v skupini, več klubov organizira tudi »sup potovanja« po Evropi in svetu in tako združujejo ljubitelje enega najbolj popularnih vodnih športov z vsega sveta.