Stopnja osamljenosti na delovnem mestu je višja kot smo mislili
O

Še pred pandemijo koronavirusa se je svet soočal s še eno pandemijo – osamljenostjo.
Fotografija: Posledici socialne izolacije sta tudi zmanjšana angažiranost in produktivnost pri delu.
FOTO: Lombar Tomi
Posledici socialne izolacije sta tudi zmanjšana angažiranost in produktivnost pri delu. FOTO: Lombar Tomi

Študije kažejo, da je družbena izolacija v ZDA in drugod po svetu že leta zelo velika težava. Ima negativne posledice na zdravje, dobro počutje in produktivnost.

 Vivek Murthy, nekdanji ameriški generalni kirurg, pravi, da smo se še pred pandemijo Covid-19 soočali z drugo zdravstveno krizo: osamljenostjo. Študije kažejo, da vse več ljudi po vsem svetu čuti socialno izolacijo, kar ima številne negativne učinke, vključno s povišanim krvnim tlakom, zmanjšanim imunskim odzivom ter zmanjšano angažiranostjo in produktivnostjo pri delu.

Toda organizacije so lahko kraj, kjer ljudje najdejo večji občutek pripadnosti. Murthy želi, da osamljenost jemljemo bolj resno in se osredotočimo na negovanje vrst pristnih povezav - osebnih in virtualnih -, ki jih potrebujemo za boj proti njej, je dejal v podcast pogovoru za Harvard Business Review.
 
»Osamljenost sicer ni nov pojav, je pa novo spoznanje, kako slednje vpliva na nas in naše zdravje, še posebej, če smo ji izpostavljeni daljše časovno obdobje,« pravi. Posledice dolgotrajne osamljenosti so mnogotere: kronični stres lahko privede do vnetij v telesu, depresije, bolezni srca, anksioznosti, demence in celo krajšega življenja.
 
Kako merimo osamljenost?
Osamljenost je težko izmeriti objektivno. Gre za občutke, da nam v življenju nekaj manjka kot je manko socialnih stikov, pravi Murthy, ki meni, da za tem v ZDA za osamljenostjo trpi okoli 20 odstotkov ljudi, v Avstraliji in Veliki Britaniji okoli 22 odstotkov. »Ljudje menijo, da je osamljenost teđava starejših, ampak študije kažejo se v življenju večkrat srečamo z osamljenostjo. Najpogosteje v adolescenci.«
 
Koliko prijateljev imate v službi?
Večina ljudi tretjino ali več življenja preživi na delu. Seveda imamo življenje tudi izven dela, pravi Murthy. Ampak raziskava Gallup je pokazala, da je stopnja osamljenosti na delovnem mestu višja kot smo mislili. Sledje so dognali, ko so ljudi spraševali, koliko ljudi imajo v službi, s katerimi so lahko odkriti, jim zaupajo in se jim zaupajo. Slednje je namreč nujno za kreativnost in produktivnost na delovnem mestu. Dobre izkušnje iz službe namreč prinesemo domov. »Če imate dobore odnose v službi, imate visoko stopnjo relacijske energije, ki jo delite med druge.«
 
Vsak lahko ima slab dan
V času krize vse več ljudi zaradi karantene in omejitev opravlja od doma. »Super je, da imamo tehnologijo, ki to omogoča, vendar bi morali najti rešitve, da ljudje ob takem načinu dela ne bi bili osamljeni.« To ne pomeni, da ljudje niso osamljeni v pisarni v organizaciji, pravi Murthy, ki meni, da je treba prepoznati vidne in nevidne meje med nami – nevidne, ki so vpete v delovno kulturo. Ljudje bi se morali spoznati tudi zunaj pisarne, recimo na poslovnih piknikih, kjer bi se pogovarjali. Ali pa da bi vsak v službi enkrat tedensko delil fotografije ali pripovedoval o tem, kaj je počel. To sta dva primera, ki ju je Murthy izvedel z zainteresiranimi podjetji. Zdaj se ljudje v teh podjetjih bolj pogovarjajo, so bolj sproščeni, sodelavce so spozanli v povsem drugi luči. »To ne pomeni, da izdaš svoje skrivnosti ali zaupaš težave, ampak da se počutiš varnega, da lahko poveš, zakaj si žalosten in potem bodo ljudje prepoznali, da nisi neodgovoren tisti dan v službi, ampak da imaš slab dan,« pravi. »Nihče ne more čustveno povsem ločiti življenja doma od dela in obratno in bolj kot se tega zavedamo, lažje upravljamo s tem.«
 
Ključ je aktivno poslušanje
Kulturo povezanosti lahko po mnenju Murthya zgradimo z majhnimi koraki, ki pa dolgoročno držijo organizacijo skupaj. Največ kar lahko naredimo je »aktivno poslušanje«, kar pomeni, da se usedeš k osebi in poslušaš, kar ima povedati, postaviš vprašanje ali podvprašanja, pri tem pa ne gledaš v telefon ali postopaš po pisarni.
 
Čas za spremembe
V času koronakrize smo vsi pod pritiskom. Vemo, da fizično distanciranje deluje pri preprečevanju okužb, vendar Murthy opozarja, da bi dolgoročno to lahko poglobilo krizo osamljenosti. »Dlje kot bomo v izolaciji, dlje bomo sami in to bo situacijo, ki je bila že pred Covid-19, še poglobilo. Lahko pa se odločimo, da bomo spremenili svoje življenje in se bolj posvetili družini, prijateljem, sosedom, ki jih še nikoli nismo nagovorili.. 
 

Več iz rubrike

Komentarji: