Starodavne metode napovedovanja vremena

Vreme napovedujemo že stoletja. Aristotel je 340 let pred našim štetjem o vremenskih pojavih in napovedih napisal knjigo Meteorologica. Ponekod so se stare tradicije ohranile do danes. Tak primer je vas Urbania v Italiji. V noči s 24. na 25. januar, na dan spreobrnitve apostola Pavla, nekateri redki posamezniki vreme še vedno napovedujejo s čebulo. Čeprav je to daleč od znanstvenega napovedovanja, menijo, da je zabavno.

Emanuela Forlini in Alfio Lillini sta le dva izmed mnogih, ki še vedno napovedujeta vreme po tej metodi, malo za šalo, malo zares. Od 1. do 12. januarja zapisujeta atmosferske pogoje, vsak od 12 dni pomeni en mesec v letu. Od 13. januarja v obratnem vrstnem redu mesecem pripišeta dneve – začneta z decembrom, končata z novembrom, piše italijanski spletni portal Il Resto del Carlino. Na noč spreobrnitve apostola Pavla v dve vrsti razporedita po šest lističev čebule, jih potreseta s soljo in položita na leseno desko, ki jo pred vrata postavita obrnjeno proti vzhodu. »Naslednje jutro 'prebereš' čebulo. Če se je sol stopila, bo tisti mesec deževen. Če je sol še vedno v kristalih, bo suho,« je Forlinijeva, sicer učiteljica v lokalni šoli, povedala za Il Resto del Carlino. Ne trdi, da je napovedovanje iz čebule znanstveno, je pa zanimivo, da so te napovedi točne v 70 do 80 odstotkih, pravi. Lillini je za preteklo leto napovedal, da bo toplejše kot preostala. Tudi zima, je dejal na začetku leta 2016, bo mila, temperature novembra in decembra pa bodo višje, kot smo jih vajeni. To bi sicer lahko pogojili tudi s podnebnimi spremembami, vendar Lillini vztraja, da je to mogoče opaziti tudi na čebuli.

Pexels

Švicarji opazujejo polže, mravlje, miši, oblake …

Starodavno tradicijo napovedovanja vremena, a le za svoj kraj, imajo tudi v Švici. V Meteorološkem društvu Innerschwyz (Wetterpropheten) se ne ozirajo na satelitske posnetke ali vremenske radarske slike. Šest napovedovalcev, starejših od 80 let (najstarejši šteje več kot 90 let), vreme proučuje z opazovanjem naravnih pojavov, njihove šaljive vremenske napovedi pa z veseljem predvajajo tudi na lokalni radijski postaji, nam je povedal Thomas Horat, član žirije, ki ocenjuje točnost napovedi. O »vremenarskih prerokih« je posnel tudi odmeven dokumentarni film.

Thomas Horat, član Wetterpropheten: Eden od tradicionalnih napovedovalcev vremena to proučuje na populacijah miši. Opazuje, ali so si zgradile kanale, kako globoko pod zemljo so. Če so globoko, bo zima mrzla, če so tik pod površjem, meni, da ne bo zelo mrzlo.

Napovedovalci z goratega območja Schwyz, od katerih so trije od šestih zrasli na deželi in so od nekdaj navdušeni nad naravnimi pojavi, so v lokalnem območju slavni, saj vreme predvidevajo iz opazovanja vedenja živali, rasti rastlin, gibanja vetra in oblakov. Dvakrat na leto tudi tekmujejo, a pri tem ne šteje le točnost napovedi, ampak tudi humor, poetičnost in zanimivosti, ki jih črpajo iz arhiva lokalne cerkve. »Vsak ima svojo posebnost,« pravi Horat. »Eden vreme napoveduje s proučevanjem populacij miši. Opazuje, ali so si zgradile kanale, kako globoko pod zemljo so. Če so globoko, bo zima mrzla, če so tik pod površjem, meni, da ne bo zelo mrzlo.« Drugi opazuje gozd, drevesa, njihove krošnje, liste, mah, razlaga sogovornik. »Eden vreme proučuje iz populacije polžev. Opazuje, kdaj prilezejo iz hišic, koliko jih je in podobno. No, eden pa se ukvarja z mravljami, čeprav iz proučevanja teh izhaja le kratkoročen vpogled v vreme,« pravi v smehu. Doda, da vsako leto okronajo kralja vremena. Lani in predlani so okronali 90-letnika, ki je podrl rekord z 18 točkami od 20 mogočih. »To pomeni, da je bila njegova napoved točna v več kot 90-odstotkih,« pravi Horat in dodaja, da morajo pri polletni napovedi za vsak mesec narediti tri napovedi.

To je edina skupina ljudi na svetu, ki vreme napoveduje na tak način, je prepričan Horat, čigar dokumentarni film je bil v švicarskih kinematografih na ogled leta 2010. To nikakor ne pomeni, da v tej švicarski vasici ne poslušajo vremenskih napovedi ali ne spremljajo satelitskih posnetkov, vendar so prepričani, da se doline v švicarskih Alpah razlikujejo, in da so njihove lokalne vremenske napovedi zato točnejše od drugih.

Pexels

Zelena rega je bila simbol vremenarjev

Večina tradicionalnega znanja napovedovanja vremena za lokalno okolje je sicer izpuhtela, pravi Tanja Cegnar, meteorologinja z Agencije RS za okolje (Arso). Spomni pa se, da je bila nekoč simbol vremenarjev in tudi vremenarskega festivala zelena rega (v nemščini ji pravijo Wetterfrosch, kar pomeni vremenarka). Imeli so jo v posodi z vodo.

Tanja Cegnar, Arso: Z opazovanjem narave, živali, oblakov in vetrov so vreme lahko napovedovali le dnevno in le za lokalno območje.

Če se je zelena rega pomaknila na suho območje, so pričakovali, da bodo padavine, če je šla v vodo, so pričakovali, da bo suho. Rege sicer že dolgo niso vremenarke, saj meteorlogi vreme napovedujejo na podlagi meritev z natančnejšimi orodji. Vendar nekatere vremenske pojave lahko razberemo tudi iz vedenja živali. »Živali imajo sposobnost zaznavati vlažnost v zraku, zato so tudi zeleno rego privzeli kot simbol,« razlaga. Pravi, da smo tudi v Sloveniji nekoč precej zapisovali vremenske dogodke, ki so bili nekakšni predhodniki moderne klimatologije. Opozarja tudi, da so vreme z opazovanjem narave, živali, oblakov in vetrov lahko napovedovali dnevno, redko tudi za naslednji dan, in še to le za lokalno območje. »Tega ni bilo mogoče uporabiti za celotno območje, kaj šele za prihodnjih 40 dni,« razlaga.

Sodobna klimatologija, ki ima na voljo zmogljivejše metode, pri napovedih uporablja druge merljive znake, medtem ko so starodavne metode, kakršna je omenjena švicarska, namenjene predvsem zabavi. S tem pa skrbijo tudi za ohranjanje lokalne kulturne dediščine.