Srbski »Me too« in »kafanski študij«

Že leta 2014 so nekatere srbske študentke javno opozorile na pojav spolnega nadlegovanja profesorjev v srbskih izobraževalnih ustanovah, a je bil odziv javnosti na njihov klic po pomoč brez učinka.

Uravnoteženosti spolov ne moremo doseči s priporočili

Nihče ni slišal ( ali ni želel slišati), da imajo nekateri profesorji svoja predavanja kar v bližnjih restavracijah, kjer se predavanja po nekaj kozarcih alkohola sprevržejo v pijančevanje, otipavanje študentk, napeljevanje na seks. V »kafanskem predavanju« kot so ga poimenovali srbski aktivisti, se je pred osmimi leti zgodilo veliko primerov spolnega nadlegovanja, v katerih so bile študentke večinoma žrtve njihovih profesorjev, občasno tudi sošolcev. Primerov se nikoli ni resno obravnavalo. Toda, zakaj?

Srbska javnost, ali srbska policija nikoli ni zares pod drobnogled postavili primerov spolnega nadlegovanja ali zlorab, na katere so – sicer v zelo majhnem številu predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo – opozorile nekatere študentke. Tako je veliko primerov ostalo pometenih pod preprogo. A ker resnica vselej pride na dan, in ker se je tudi srbska družba začela zavedati perečih problemov, na katere opominja svetovna javnost v okviru denimo akcije »Me too«, se tudi v Srbiji stvari postavljajo na pravo mesto.

Trpijo, ker ne želijo izgubiti službe

Zgodbe o spolnem nadlegovanju v srbskih izobraževalnih ustanovah s strani profesorjev so v zadnjih letih eskalirale; tako je tudi Srbija doživela svoj #MeToo trenutek – žrtve so ne le javno spregovorile, ampak so v javnosti tudi objavile obtožbe o spolnem nadlegovanju in posilstvu v umetnosti in v številnih prestižnih izobraževalnih ustanovah.

Med obtoženimi je bilo več uglednih osebnosti srbske družbe

Med uglednimi osebami spolnih napadalcev je veliko profesorjev Univerze v Beogradu, zato je ta institucija na problematiko odzvala s sprejemom pravilnika za zaščito študentov pred spolnim nadlegovanjem in določila postopke, po katerih bi lahko varno prijavili zlorabo.

Pravilnik bi morale v šestih mesecih objaviti vse fakultete, a se jih je od več kot 30  na to odzvalo le 6. Tudi pritožb zoper morebitne spolne nadlegovalce sprva po pisanju spletnega časnika balkaninsight.com ni bilo veliko.

Srbski strokovnjaki so to interpretirali kot strah pred stigmatizacijo žrtev. Poleg tega pa so opozorili, da v srbskih pravilnikih in zakonodajah v zvezi s spolnim nadlegovanjem še vedno veliko pomanjkljivosti, zaradi katerih se utrjuje že do sedaj prisotna stigma žrtve.

Torej, žrtev spolnega nadlegovanja je v očeh družbe prepogosto še vedno predstavljena kot manipulativna oseba, ki obtožuje brez resničnih dokazov, in z veliko mero preračunljivosti, maščevalnosti ipd.

Šele sprememba v družbi bo prinesla kazen za napadalce

Spolno nadlegovanje je močno zakoreninjeno v srbski družbi, pravijo aktivisti, ki so primere spolnega nadlegovanja v Srbiji začeli obravnavati in spravili perečo tematiko v javni diskurz.

Težava je v tem, da tudi številni pravilniki zoper spolno nadlegovanje ne bodo koristili in ne bodo imeli pozitivnega učinka na odločanje študentk za prijavo spolnega nadlegovanja s strani profesorjev, vsaj dokler – kot ocenjujejo tamkajšnji strokovnjaki - »se ne bo začela sistematična ozaveščenost v družbi in z njo tudi korenita sprememba kulture v akademski skupnosti«.

Žrtve spolnega nadlegovanja niso dočakale pravega epiloga, saj še  nihče od profesorjev ni bil obtožen zaradi spolnega nadlegovanja.

Ena izmed žrtev, ki je obiskovala eno izmed srbskih univerz, in je profesorjeve namige, otipavanja in grožnje doživela na lastni koži, za srbski spletni portal dejala, da »spolno nadlegovanje v srbskih izobraževalnih ustanovah globoko zakoreninjena tradicija".

Rešitev mnogi vidijo le v bizarni in nevarni, a nujni situaciji, ko se na očeh nekoga, ki ne bo tiho in bo povedal o dogodku, dejansko zgodi spolno nadlegovanje ali zloraba. Takrat bodo vse žrtve postale v očeh javnosti in organov pregona bolj verodostojne in se jih bo začelo resno obravnavati.

Kdaj bo to, se ne ve. Za zdaj je v srbski družbi prisoten le strah pred ponovnimi spolnimi napadi in zarezanimi ranami, ki jih žrtve ne glede na to, ali se primer konča ali ne na sodišču in kaznijo napadalca, čutijo za vse življenje.