Sproščanje v »leseni škatli« pri 80 stopinjah Celzija

Ni mi bilo popolnoma jasno, zakaj za pivo in hrenovke potrebujem brisačo, pa vendar. Napol gola druščina je ob mojem prihodu že veselo poplesavala pred majhnim prostorom, ogretim na najmanj 80 stopinj Celzija – savno. 
In želeli so mi jo približati v vsem svojem »sijaju« oziroma tako, kot to počno Finci – s »six-packom« piva in hrenovkami, ki so jih zavili v aluminijasto folijo in položili na razgrete kamne. »To moraš poskusiti. Ni boljše malice kot žemljica s hrenovko, pečeno na kamnih. Takšnega okusa ne moreš dobiti nikjer drugje,« so me poučili. Najbolj zagreti so s seboj prinesli še snop svežih brezovih vej (Finci temu rečejo »vihta«), s katerimi so se pri prijetnih 80 stopinjah Celzija rahlo udarjali po razgretem telesu. »To je najboljše za zdravje, koža je povsem gladka, mehka,« so mi razložili.

Savno so želeli predstaviti v vsem sijaju – s »six-packom« piva in hrenovkami.

Nič ni bolj finskega od savne in številni Finci so prepričani, da Finske sploh ne moreš doživeti brez savne. Imajo jih toliko, da ima vsak drugi Finec svojo – v deželi tisočerih jezer je okoli 2,5 milijona savn, od katerih jih je več kot en milijon zasebnih. Približno 800.000 jih je lociranih v poletnih kočah ob jezerih in kopalnih kompleksih, pravi Katariina Styrman, izvršna direktorica Finskega društva za savno s sedežem v Helsinkih.

Čeprav Finci slovijo po tem, da so zaprti, radi povabijo v savno, kar je nekakšen znak povezovanja in le z zelo dobrim razlogom lahko druženje v vročini odkloniš. Še posebno če vključuje druženje ob pivu in prigrizkih. A Styrmanova poudarja, da pitja piva oziroma alkohola nasploh v savni ne priporočajo: »Alkohol in savna ne gresta skupaj.« Prizna, da eno pivo morda ni težava, pa vendar: »Alkohol v vročini dvigne krvni pritisk, kar lahko povzroči srčni udar. A glede na to, kako pogosto so Finci v savni, je to precej redko.«

Od rojstva do sušenja mesa, rib, tobaka

Savna ima dolgo in zanimivo zgodovino. Potenje v zaprtih prostorih so prakticirali od Baltskega morja vse do Urala in še naprej. Na Finskem je savna nekoč služila kot kopalnica. Ker je bila najčistejši prostor, so v njem Finke vse do druge svetovne vojne rojevale otroke, zato je imela Finska najnižjo smrtnost dojenčkov na svetu. »Bila je odlična za porod (nekatere ženske še danes rojevajo v savni, op. a.), ker je bilo veliko tople, čiste vode,« razlaga Styrmanova. V savni je bil rojen tudi Urho Kekkonen, finski premier in pozneje tudi predsednik. Uporabljali so jo za sušenje mesa, tobaka, rib, žit, v savni so fermentirali pivo, prali perilo, sušili platna … V njej so se sklepali tudi posli – v času zimske vojne, ko je takratna Sovjetska zveza želela priključiti del Finske, so tam imeli zaupne diplomatske pogovore in skovali načrt, kako se znebiti Rdeče armade.

Veliko savn, a le ena je prava

Danes je pod imenom »savna« mogoče najti različne vrste potenja v vročini: infrardečo, turško, finsko, žadovo … Finci so na te oznake malo alergični, v prid pa jim je tudi mednarodna definicija savne. »Infrardeča savna ni savna v pravem pomenu besede, ker nima peči in ni vroča. Tudi turški hamam ni savna,« razlaga Styrmanova. Tudi barvne luči, arome in sproščujoča glasba nimajo nič skupnega s finsko savno – ta je vedno mračna, v njej ni niti glasbe niti dišav. Edina dišava je vonj po vihti in naravnem katranu.

Od vseh dežel, kjer poznajo takšno ali drugačno savno, so Finci ohranili tradicijo in jo prilagodili modernemu načinu življenja. Zanimivo je, da se na Finskem v zadnjem času odpirajo nove javne savne. »Popularnost savn se je v zadnjem času povečala, nekako je savna celo trendovska, predvsem za mlade,« razlaga Styrmanova.

Na vprašanje, ali so te mešane ali ločene po spolu, pa odgovarja: »V tradicionalni savni so se moški in ženske savnali ločeno, zdaj pa tudi v javnih savnah lahko v vročini uživajo skupaj. V nekaterih javnih savnah danes uporabljajo celo kopalne plašče.«

Vsesplošno zdravilo

Kar 90 odstotkov Fincev se savna vsaj enkrat na teden. Zakaj? Ker to očisti telo temeljiteje kot umivanje.

Kar 90 odstotkov Fincev se savna vsaj enkrat na teden. Zakaj? Ker savnanje očisti telo temeljiteje kot umivanje. In ker je zdravo. Prežene bolečino v mišicah in križu, pospeši srčni utrip in cirkulacijo, čisti pljuča, zviša telesno temperaturo, stimulira presnavljanje, za kratek čas zniža krvni pritisk, nekateri pravijo celo, da pomaga pri depresiji, za katero trpi 40 odstotkov Fincev, in ker zdravi bolezni. A znanstvenega dokaza, da bi savna pozdravila na primer prehlad, ni, pravi Styrmanova: »Je pa res, da se človek po savni, četudi je prehlajen, počuti bolje, ker očisti nos, ne prežene pa virusa.« Pravi tudi, da večina ljudi lahko obišče savno, če je bolna, a le, če jo imajo doma, saj v javnih prostorih okužijo druge: »Vroči zrak ne kroži, zato bacili ostanejo v zraku.«